Ena velja vedno, druga pa samo, če je posebej dogovorjena? Ena velja med delovnim razmerjem, druga pa po njegovem prenehanju? Ampak katera je katera? Za eno je treba plačati nadomestilo, za drugo pa ne? V določenih primerih delavec klavzule (ampak katere?) ni dolžan spoštovati? Klavzula je časovno omejena?

Vse od naštetega bolj ali manj drži. A da takrat, ko bo šlo zares, ne bo dilem, poglejmo bistvene značilnosti!

»Afera Zbiljski gaj« vam verjetno zveni znano, vsaj če razmišljate o nakupu novega stanovanja ali hiše. Kupci, ki so plačali kupnino za nove hiše, so takrat zaradi stečaja prodajalca ostali brez denarja IN brez hiš! In to ni bil edini primer. Posledično je bil sprejet Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES) , ki je namenjen pravni zaščiti kupcev in ki naj bi preprečil, da bi se še kdaj ponovile take in podobne situacije.

Zakon naj bi predvsem preprečil primere, ko prodajalec svojih obveznosti iz prodajne pogodbe ne bi želel ali ne bi mogel izpolniti (npr. zaradi stečaja). Poglejmo si nekaj ključnih zakonskih rešitev.

zunajzakonska skupnost (tudi izvenzakonska skupnost, zunajzakonska zveza, izvenzakonska zveza, življenje "na koruzi", "koruzništvo") pogosto povzroča nejasnosti. Ne toliko glede svojih učinkov - glede njih je praktično povsem izenačena z zakonsko zvezo, pač pa predvsem glede vprašanja, kakšni so pogoji za njen nastanek, ali torej v nekem konkretnem primeru taka skupnost obstaja oziroma ne obstaja. Razjasnimo nekatere dileme ...

Pogajanja so neobvezna faza pred sklenitvijo pogodbe. Če gremo v trgovino kupit kruh, pogajanj ni, že pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ali pri dogovarjanju z obrtniki pa do njih lahko pride (usklajevanje o tem, kaj se bo delalo in koliko bo stalo). Pri pomembnejših poslih so pogajanja običajna. Ali lahko stranke od pogajanj odstopijo brez posledic ali pa ta vendarle povzročajo določene obveznosti, čeprav niso pripeljala do sklenitve pogodbe?