|
Splošno
|
Zgodi se, da upnik v izvršilnem postopku od dolžnika prejme več, kot znaša njegova terjatev. Tipičen je primer, ko dolžnik prostovoljno plača terjatev, obenem pa dolgovani znesek z njegovega računa odtegne tudi banka. Možno je tudi, da je sklep o izvršbi ali sodba, ki je bila podlaga za njegovo izdajo kasneje razveljavljena - tudi tu ima upnik pri sebi več, kot mu pripada. Če upnik presežka noče prostovoljno vrniti, je treba zoper njega vložiti predlog za nasprotno izvršbo. Ni pa odveč omeniti, da stori upnik, ki izterja več, kot mu pripada, kaznivo dejanje.
|
|
Preberite več...
|