Pogajanja so neobvezna faza pred sklenitvijo pogodbe. Če gremo v trgovino kupit kruh, pogajanj ni, že pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ali pri dogovarjanju z obrtniki pa do njih lahko pride (usklajevanje o tem, kaj se bo delalo in koliko bo stalo). Pri pomembnejših poslih so pogajanja običajna. Ali lahko stranke od pogajanj odstopijo brez posledic ali pa ta vendarle povzročajo določene obveznosti, čeprav niso pripeljala do sklenitve pogodbe?

predpogodba je pogodba, s katero se stranki zavežeta, da bosta pozneje sklenili drugo, glavno pogodbo. Navadno se predpogodba sklene takrat, ko stranki še nimata vseh podatkov za sklenitev glavne pogodbe ali ko še niso znane vse okoliščine za sklenitev glavne pogodbe. Če je za veljavnost glavne pogodbe predpisana določena oblika (npr. pisnost), mora biti tudi predpogodba sklenjena v enaki obliki.

"Besen sem, tožil jih bom za odškodnino!"

"Kaj pa se je zgodilo?"

"Bil sem dogovorjen za sestanek z direktorjem konkurenčnega podjetja, pa ni niti prišel niti sporočil, da ga ne bo. To je zdaj že tretjič, da je naredil to svinjarijo. Dovolj imam, zdaj naj plača!"

"Razumem, da si besen, ampak kako boš lahko dokazal obstoj škode in njeno višino?"

"?????" 

Včasih se zgodi, da sklenemo pogodbo, za katero bi bilo bolje, da je ne bi. Bodisi so nas k sklenitvi prisilile težke gmotne razmere ali lahkomiselnost (in smo npr. najeli "izredno ugoden" kredit) bodisi po sklenitvi ugotovimo, da smo od sopogodbenika prejeli mnogo manjšo vrednost, kot smo jo dali v zameno (npr. za velik denar kupimo stvar, ki se izkaže za ničvredno).

Gre za primere, ko ne moremo govoriti o grožnji, zmoti ali prevari, ki so razlog za izpodbijanje (razveljavitev) pogodbe. Kljub temu nam zakon daje možnost, da se takih neugodnih pogodbenih obveznosti rešimo.