Zgodi se, da odnosi med solastniki (osebe, ki imajo skupaj v lasti določeno stvar) postanejo taki, da onemogočajo skupno dogovarjanje glede stvari v solastnini ali da postane bivanje pod isto streho nevzdržno. Skladno s slovensko folkloro pogosto pride celo do popolne prekinitve vseh komunikacij, tako da je kakršenkoli dogovor glede stvari v solastnini nemogoč. Kaj storiti?

Avtorske pogodbe so urejene v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah . Zanimivo je, da zakon sploh ne pozna izraza "avtorska pogodba", pač pa govori o založniški pogodbi, pogodbi o izvedbi, pogodbi o naročilu avtorskega dela, pogodbi o filmski produkciji.

 

Kljub temu je v praksi "avtorska pogodba", kot pogodba o prenosu materialnih avtorskih pravic, med pogosteje sklenjenimi pogodbami in zdi se, kot da o njej vemo vse. A avtorsko pravo skriva v sebi nekatere pasti, za katere je nujno, da jih poznamo, ne glede na to, na kateri pogodbeni strani se znajdemo.

Na prvi pogled se odgovor ponuja sam od sebe: tisti, ki škodo povzroči. Kaj pa, če je tisti, ki je škodo povzročil, otrok, hudo duševno prizadeta oseba, žival, stroj? In kako je v primerih, ko je tisti, ki je škodo povzročil, delal za nekoga drugega, npr. za delodajalca ali za državo? Kaj pa takrat, kadar ni mogoče ugotoviti, kdo je povzročil škodo - bo oškodovanec ostal brez odškodnine, ali lahko terja koga drugega? Primeri, ko za škodo ne odgovarja (izključno) povzročitelj, so številni. Poglejmo nekaj najbolj značilnih.

Ena velja vedno, druga pa samo, če je posebej dogovorjena? Ena velja med delovnim razmerjem, druga pa po njegovem prenehanju? Ampak katera je katera? Za eno je treba plačati nadomestilo, za drugo pa ne? V določenih primerih delavec klavzule (ampak katere?) ni dolžan spoštovati? Klavzula je časovno omejena?

Vse od naštetega bolj ali manj drži. A da takrat, ko bo šlo zares, ne bo dilem, poglejmo bistvene značilnosti!