Ko pride do smrti določene osebe (zapustnik), nastopi dedovanje. Ker gre za t.i. univerzalno pravno nasledstvo, dediči vstopijo v vse pravice in obveznosti zapustnika (razen tistih, ki so strogo osebne). To pomeni, da dediči poleg premoženja in terjatev (terjatve so obveznosti, dolgovi tretjih oseb do zapustnika) dedujejo tudi zapustnikove dolgove. Slednje je za marsikaterega dediča presenečenje, a zadeva ni tako usodna, kot se zdi na prvi pogled.

O samem dedovanju (dedovanje) najdemo na portalu Pravozatelebane.com mnogo informacij. Ker pa se ob dedovanju pojavijo določene obveznosti tudi do države (davki), v tem sestavku pojasnjujemo osnovna vprašanja glede davka na dediščine. V slovenski zakonodaji je to področje urejeno skupaj z davkom na darila, zato se članek dotika tudi tega davka.

Kadar zapustnik napiše oporoko (oporoka), so stvari precej jasne: dedujejo osebe, ki so navedene v oporoki + morebitni nujni dediči (nujni dedič), ki jih v oporoki ni. Če pa oporoke ni ali je ta neveljavna, dedujejo zapustnikovo premoženje osebe, ki so bile z zapustnikom v določenem razmerju: v sorodu, v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti. Te osebe imenujemo zakoniti dediči (zakoniti dedič) in so razdeljene v tri dedne rede. Velja pravilo, da dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.