Prispevek - seminarska naloga je delo naših uporabnic, ki sta si pri pisanju pomagali tudi z informacijami, objavljenimi na portalu Pravozatelebane.com.

Za ogled prispevka kliknite tukaj .

Če želi delodajalec delavcu odpovedati pogodbo o zaposlitvi in če želi, da bo taka odpoved zakonita, mora obstajati eden od zakonitih odpovednih razlogov, ki ga je delodajalec v odpovedi dolžan navesti in tudi obrazložiti. Eden od bolj priljubljenih odpovednih razlogov je t.i. poslovni razlog - pogosto tudi zato, ker si delodajalci zmotno predstavljajo, da ga je najlaže utemeljiti, še posebej v času gospodarskih kriz in recesij. 

odpravnina je ena od pravic delavca iz delovnega razmerja. Gre za denarni znesek, ki delavcu pripade ob upokojitvi ter - pod določenimi pogoji - ob prenehanju pogodbe ob zaposlitvi. Ker so v zvezi z odpravnino pogosto prisotne napačne razlage, v nadaljevanju podajamo pregled najpomembnejših zakonskih določb ter se dotaknemo tudi vprašanja obdavčitve odpravnin.

Delavec v delovnem razmerju pri svojem delu ali v zvezi z njim lahko povzroči škodo. Oškodovanec (tisti, ki mu škoda nastane) je lahko delodajalec - delavec npr. poškoduje njegove prostore in naprave, zaradi delavčevega odnosa do strank delodajalec začne izgubljati naročila ipd. Oškodovanec je lahko tudi tretja oseba - delavec na gradbišču poškoduje sodelavca, delavka na upravni enoti protizakonito zavrne zahtevo za izdajo nekega dovoljenja itd. Poglejmo, kako je v teh primerih z odgovornostjo, kdo lahko terja povračilo škode in od koga ga lahko terja.

Ena velja vedno, druga pa samo, če je posebej dogovorjena? Ena velja med delovnim razmerjem, druga pa po njegovem prenehanju? Ampak katera je katera? Za eno je treba plačati nadomestilo, za drugo pa ne? V določenih primerih delavec klavzule (ampak katere?) ni dolžan spoštovati? Klavzula je časovno omejena?

Vse od naštetega bolj ali manj drži. A da takrat, ko bo šlo zares, ne bo dilem, poglejmo bistvene značilnosti!