Če delavec odpove pogodbo o zaposlitvi, načelno nima pravice do nadomestila za primer brezposelnosti. Šteje se namreč, da mu je pogodba o zaposlitvi prenehala po njegovi volji oziroma krivdi. Vendar pa Zakon o delovnih razmerjih v primeru grobih kršitev na strani delodajalca delavcu daje možnost, da poda t.i. izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru mu pripadejo vse pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, vključno z nadomestilom.

Prispevek - seminarska naloga je delo naših uporabnic, ki sta si pri pisanju pomagali tudi z informacijami, objavljenimi na portalu Pravozatelebane.com.

Za ogled prispevka kliknite tukaj .

Če želi delodajalec delavcu odpovedati pogodbo o zaposlitvi in če želi, da bo taka odpoved zakonita, mora obstajati eden od zakonitih odpovednih razlogov, ki ga je delodajalec v odpovedi dolžan navesti in tudi obrazložiti. Eden od bolj priljubljenih odpovednih razlogov je t.i. poslovni razlog - pogosto tudi zato, ker si delodajalci zmotno predstavljajo, da ga je najlaže utemeljiti, še posebej v času gospodarskih kriz in recesij. 

odpravnina je ena od pravic delavca iz delovnega razmerja. Gre za denarni znesek, ki delavcu pripade ob upokojitvi ter - pod določenimi pogoji - ob prenehanju pogodbe ob zaposlitvi. Ker so v zvezi z odpravnino pogosto prisotne napačne razlage, v nadaljevanju podajamo pregled najpomembnejših zakonskih določb ter se dotaknemo tudi vprašanja obdavčitve odpravnin.

Delavec v delovnem razmerju pri svojem delu ali v zvezi z njim lahko povzroči škodo. Oškodovanec (tisti, ki mu škoda nastane) je lahko delodajalec - delavec npr. poškoduje njegove prostore in naprave, zaradi delavčevega odnosa do strank delodajalec začne izgubljati naročila ipd. Oškodovanec je lahko tudi tretja oseba - delavec na gradbišču poškoduje sodelavca, delavka na upravni enoti protizakonito zavrne zahtevo za izdajo nekega dovoljenja itd. Poglejmo, kako je v teh primerih z odgovornostjo, kdo lahko terja povračilo škode in od koga ga lahko terja.