Delavec v delovnem razmerju pri svojem delu ali v zvezi z njim lahko povzroči škodo. Oškodovanec (tisti, ki mu škoda nastane) je lahko delodajalec - delavec npr. poškoduje njegove prostore in naprave, zaradi delavčevega odnosa do strank delodajalec začne izgubljati naročila ipd. Oškodovanec je lahko tudi tretja oseba - delavec na gradbišču poškoduje sodelavca, delavka na upravni enoti protizakonito zavrne zahtevo za izdajo nekega dovoljenja itd. Poglejmo, kako je v teh primerih z odgovornostjo, kdo lahko terja povračilo škode in od koga ga lahko terja.

Navzven vedno odgovarja delodajalec; včasih tudi delavec

Splošno pravilo pravi, da je za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovoren delodajalec, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba, torej s potrebno stopnjo skrbnosti. Za oškodovanca je taka določba ugodna, saj bo delodajalec praviloma ekonomsko močnejši od delavca in bodo možnosti izterjave odškodnine večje.

Kadar pa delavec škodo povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti, lahko oškodovanec povrnitev terja tudi od delavca. Oškodovanec ima torej izbiro in lahko terja enega, drugega ali oba, pri tem pa velja splošna omejitev, da v nobenem primeru ne more prejeti več, kot znaša škoda.

Razmerje delavec - delodajalec

Pri škodi, ki jo delavec povzroči delodajalcu na delu ali v zvezi z delom, je zakonodaja na strani delavca. Škodo je dolžan  povrniti, le če je bila povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti. Če je delavec ravnal z navadno stopnjo malomarnosti, bo škodo - tudi če gre za milijone - nosil delodajalec. Gre za poslovno tveganje delodajalca.

V primeru, ko je moral delodajalec povrniti škodo, ki jo je delavec povzročil tretji osebi, bo lahko plačani znesek terjal od delavca, a le, če je ta škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti (skrajni rok je 6 mesecev od izplačila odškodnine tretji osebi).

Prepoved pobota in zadrževanja plače

Pri uveljavljanju terjatev, ki jih ima do delavca zaradi povzročene škode, se delodajalec znajde še pred eno oviro. Najlaže bi bilo, da bi dolgovani znesek delavcu odtegnil od plače. Vendar pa mu zakon to prepoveduje. Za takšno potezo mora namreč pridobiti od delavca pisno soglasje, ki pa ga delavec ne more dati vnaprej (npr. v pogodbi o zaposlitvi), pač pa šele od trenutka nastanka delodajalčeve terjatve do njega dalje. Če soglasja ni in če se delavec brani povrniti škodo, preostane delodajalcu le (daljša) sodna pot.