odpravnina je ena od pravic delavca iz delovnega razmerja. Gre za denarni znesek, ki delavcu pripade ob upokojitvi ter - pod določenimi pogoji - ob prenehanju pogodbe ob zaposlitvi. Ker so v zvezi z odpravnino pogosto prisotne napačne razlage, v nadaljevanju podajamo pregled najpomembnejših zakonskih določb ter se dotaknemo tudi vprašanja obdavčitve odpravnin.

Odpravnina ob prenehanju delovnega razmerja

Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Prav tako ima pravico do odpravnine delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi v stečajnem postopku, postopku likvidacije ali v primeru potrjene prisilne poravnave. Pravico do odpravnine ima tudi delavec, ki je delodajalcu podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (zaradi delodajalčevih kršitev); tak delavec ima poleg tega tudi pravico do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas pogodbenega ali zakonskega odpovednega roka (izredna odpoved je namreč odpoved brez odpovednega roka).

Iz povedanega sledi, da delavec nima pravice do odpravnine v naslednjih primerih:

• kadar sam redno odpove pogodbo o zaposlitvi;
• kadar mu delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga;
• kadar mu delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi;
• če delodajalec v primeru obstoja odpovednega razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, delavec pa ponudbo zavrne ter mu zato delovno razmerje preneha;
• če delavec v primeru iz prejšnje alineje sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas (če delodajalec ponudi neustrezno zaposlitev in delavec sprejme ponudbo, ima delavec pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo dogovori z delodajalcem);
• če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in je delavcu že v času odpovednega roka s strani delodajalca ali zavoda za zaposlovanje ponujena nova ustrezna zaposlitev za nedoločen čas pri drugem delodajalcu in delavec sklene pogodbo o zaposlitvi, pod pogojem, da se drugi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih.

Višina odpravnine je odvisna od delovne dobe pri zadnjem delodajalcu

Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Delavcu pripada odpravnina v višini:

• 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 1 leto do 5 let;
• 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu od 5 do 15 let;
• 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let,

vendar pa višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugače. Vedno je tudi mogoče, da se delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi dogovorita za višjo odpravnino.

Za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu se šteje tudi delovna doba pri njegovih pravnih prednikih (npr. pri podjetju, ki ga je zadnji delodajalec pripojil k svojemu podjetju).

Odpravnina ob upokojitvi

Če se delavec upokoji, mu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.

Če se delavec po upokojitvi ponovno zaposli, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi nima pravice do (še ene) odpravnine.

Če se delavec delno upokoji, ima pri delodajalcu, pri katerem mu je prenehala pogodba o zaposlitvi in je sklenil novo za krajši delovni čas, pravico do odpravnine v sorazmernem delu.

Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima v primeru upokojitve pravico do odpravnine sorazmerno delovnemu času, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu - v tem primeru mu pripade celotna odpravnina.

Delavec ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, če ima pravico do odpravnine v primeru odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe. Delavec je upravičen do izplačila razlike, če je znesek odpravnine v primeru odpovedi oziroma znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine, ki bi mu pripadla ob upokojitvi.

Obdavčitev odpravnin

Zakon o dohodnini določa, da se odpravnina ob upokojitvi ne všteva v davčno osnovo (pomeni, da je neobdavčena), a le do višine, ki jo določi vlada in ki trenutno znaša 4.063 EUR.

Prav tako se v davčno osnovo ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji.

Navedena davčna ugodnost pa ne velja za odpravnino, izplačano delavcu, ki sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba, in za odpravnina, izplačano delavcu, ki je z delodajalcem povezana oseba (npr. sorodnik).