Ena velja vedno, druga pa samo, če je posebej dogovorjena? Ena velja med delovnim razmerjem, druga pa po njegovem prenehanju? Ampak katera je katera? Za eno je treba plačati nadomestilo, za drugo pa ne? V določenih primerih delavec klavzule (ampak katere?) ni dolžan spoštovati? Klavzula je časovno omejena?

Vse od naštetega bolj ali manj drži. A da takrat, ko bo šlo zares, ne bo dilem, poglejmo bistvene značilnosti!

Konkurenčna prepoved - v času delovnega razmerja

Konkurenčno prepoved postavlja že zakon, ki delavcu prepoveduje, da v času trajanja delovnega razmerja v svojem ali tujem imenu (kot zastopnik) opravlja dela ali sklepa posle, ki sodijo v dejansko dejavnost delodajalca in ki pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.

Treba je opozoriti, da zakon namenoma omenja dejansko dejavnost delodajalca, ne pa morda registriranih dejavnosti. Pri registraciji dejavnosti so podjetja namreč bolj ali manj prosta in mnoga registrirajo dejavnosti "na zalogo", dejansko ukvarjajo pa se le z eno ali nekaterimi od njih. Vezava konkurenčne prepovedi na registrirane dejavnosti bi bila za delavce preveč omejevalna.

Delavec lahko opravlja dela ali sklepa posle, ki bi sicer pomenili kršitev konkurenčne prepovedi, če ima za to pisno soglasje delodajalca.

Posledice kršitve konkurenčne prepovedi

Če delavec krši konkurenčno prepoved, delodajalcu odgovarja za škodo, ki mu jo je s svojim ravnanjem povzročil. Delodajalec lahko zahteva povrnitev škode v roku treh mesecev od dneva, ko je zvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla, vendar najkasneje v roku treh let od dokončanja dela ali sklenitve posla.

Kršitev konkurenčne prepovedi je poleg tega lahko tudi razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Po sodni praksi gre za tako hudo kršitev, da opravičuje izredno odpoved.

Konkurenčna klavzula - po prenehanju delovnega razmerja

Konkurenčna klavzula se lahko dogovori v pogodbi o zaposlitvi in lahko traja najdalj dve leti po prenehanju delovnega razmerja, po vsebini pa je enaka konkurenčni prepovedi. Obvezno mora biti v pisni obliki, sicer se šteje, da ni bila dogovorjena.

Pogoj za uveljavljanje klavzule je, da je pogodba o zaposlitvi prenehala na enega od naslednjih načinov: s sporazumom; z redno odpovedjo delavca; z redno odpovedjo delodajalca delavcu iz krivdnega razloga; z izredno odpovedjo delodajalca delavcu (razen v primeru, ko je razlog za odpoved delavčeva zavrnitev prehoda k delodajalcu - prevzemniku).

Če spoštovanje konkurenčne klavzule delavcu onemogoča pridobitev zaslužka, ki je primerljiv prejšnji plači, mu mora delodajalec za ves čas spoštovanja prepovedi mesečno izplačevati denarno nadomestilo. Po sodni praksi zadostuje, da delavec spoštuje konkurenčno klavzulo in ni potrebno, da dokazuje dejanske priložnosti za konkuriranje. Nadomestilo znaša najmanj tretjino povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Če denarno nadomestilo ni določeno v pogodbi o zaposlitvi, konkurenčna klavzula ne velja.

Prenehanje konkurenčne klavzule

Delavec in delodajalec se lahko prenehanju veljavnosti klavzule sporazumno dogovorita.

Če delavec odpove pogodbo o zaposlitvi, ker je delodajalec huje kršil določila pogodbe o zaposlitvi, konkurenčna klavzula preneha veljati, če delavec v roku enega meseca od dneva prenehanja pogodbe o zaposlitvi prejšnjemu delodajalcu pisno izjavi, da ni vezan s konkurenčno klavzulo.

V vsakem primeru klavzula preneha veljati po dveh letih od prenehanja delovnega razmerja.