zunajzakonska skupnost (tudi izvenzakonska skupnost, zunajzakonska zveza, izvenzakonska zveza, življenje "na koruzi", "koruzništvo") pogosto povzroča nejasnosti. Ne toliko glede svojih učinkov - glede njih je praktično povsem izenačena z zakonsko zvezo, pač pa predvsem glede vprašanja, kakšni so pogoji za njen nastanek, ali torej v nekem konkretnem primeru taka skupnost obstaja oziroma ne obstaja. Razjasnimo nekatere dileme ...

Kadar se zakonca se moreta sporazumeti o ločitvi (razvezi njune zakonske zveze), lahko razvezo zahteva eden ali drugi s tožbo pred sodiščem. V takem primeru je potrebno dokazati zgolj to, da je zakonska zveza iz kateregakoli razloga postala nevzdržna. "Krivda" enega od zakoncev za nevzdržno stanje na odločitev sodišča o tem, ali bo zakonsko zvezo razvezalo ali ne, ne vpliva.

Vedno pogosteje želita partnerja, ki sta pred poroko ali pred nastankom zunajzakonske skupnosti (zunajzakonska skupnost), urediti svoja medsebojna razmerja, predvsem premoženjska, za primer, če pride kdaj kasneje do ločitve oziroma razpada zveze. (Predvsem) iz filmov poznamo pojem predporočne pogodbe in razširja se prepričanje, da so take pogodbe nekaj običajnega tudi v Sloveniji. A treba je biti previden: predporočne pogodbe, kot jih sklepajo holivudski zvezdniki, so pri nas neveljavne. Poglejmo zakaj ...

Starši so dolžni svoje otroke preživljati do polnoletnosti, če pa se otrok redno šola, traja dolžnost preživljanja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti.