Vedno pogosteje želita partnerja, ki sta pred poroko ali pred nastankom zunajzakonske skupnosti (zunajzakonska skupnost), urediti svoja medsebojna razmerja, predvsem premoženjska, za primer, če pride kdaj kasneje do ločitve oziroma razpada zveze. (Predvsem) iz filmov poznamo pojem predporočne pogodbe in razširja se prepričanje, da so take pogodbe nekaj običajnega tudi v Sloveniji. A treba je biti previden: predporočne pogodbe, kot jih sklepajo holivudski zvezdniki, so pri nas neveljavne. Poglejmo zakaj ...

Premoženja, ki BO nastalo MED zakonsko zvezo, ni mogoče urejati s pogodbo. 

Zakon določa, da je premoženje, ki ga zakonca ali zunajzakonska partnerja pridobita v času trajanja zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti z delom(!), njuno skupno premoženje. V primeru razpada zveze se to premoženje razdeli, pri čemer se šteje, da sta deleža partnerjev enaka; vsak od njiju pa lahko dokazuje, da je k skupnemu premoženju prispeval več od drugega in da mu zato pripada več kot polovica skupnega premoženja.

Poleg tega se lahko skupno premoženje razdeli tudi kadarkoli v času trajanja zveze na zahtevo enega od partnerjev ali sporazumno. Sporazum ali odločitev sodišča se v takem primeru nanaša samo na obstoječe skupno premoženje, na pa na premoženje, ki ga bosta partnerja pridobila v bodoče.

Ni pa mogoče s (predporočno) pogodbo ali drugim sporazumom določiti, kako se bo delilo premoženje, ki ga bosta partnerja pridobila z delom v času trajanja zveze, torej bodoče premoženje. Zanj velja prisilna zakonska določba, ki je ni mogoče na noben način zaobiti. To pomeni, da ni mogoče s pogodbo določiti, da npr. od vsega, kar bosta skupaj zaslužila, en partner dobi 10%, drugi pa 90% - taka pogodba bi bila neveljavna! (Je pa res, da bo z upoštevanjem pravila o delitvi skupnega premoženja in upoštevanjem prispevkov partnerjev k skupnemu premoženju, rezultat morda prav 90 - 10 ali vsaj blizu temu).

Predporočna pogodba glede obstoječega premoženja - je mogoča! 

O bodočem skupnem premoženju torej ni mogoče vnaprej skleniti pogodbe. Mogoča pa je pogodba (ki strogo gledano ni pogodba, pač pa bolj zapis dejanskega stanja), s katero partnerja ugotovita, katero premoženje je imel kateri od njiju v trenutku sklenitve zakonske zveze ali nastanka zunajzakonske skupnosti. Gre za premoženje, ki je bilo pridobljeno pred trenutkom nastanka skupnosti. Za to premoženje zakon določa, da ga v primeru razpada zveze partnerja obdržita (vsak svoje) in ni predmet delitve. Zapis v obliki pogodbe je lahko koristen, da se izključi vsak dvom, katero premoženje je kateri partner "prinesel" v zvezo. A tudi če pogodbe ni, to v ničemer ne vpliva na zakonsko ureditev delitve premoženja.

Kot že omenjeno, je mogoča tudi pogodba (sporazum) o delitvi skupnega premoženja v času trajanja zveze, zaradi česar pa strogo gledano ne moremo govoriti o "predporočni" pogodbi.

Premoženjska razmerja bi rad uredil drugače kot nalaga zakon - je sploh kakšna rešitev?

Rešitve so, čeprav nobena ni optimalna:
- počakajte na novi Družinski zakonik; predvidoma naj bi prinesel spremembe tudi na področju premoženjskih razmerij med partnerjema;
- ne poročajte se in ne živite "na koruzi";
- podpišite sporazum o delitvi skupnega premoženja brez datuma in navedbe skupnega premoženja - oboje vpišete kasneje, ob razpadu zveze; a če bo partner uspel dokazati, da je bil sporazum sklenjen vnaprej, torej glede bodočega skupnega premoženja, ga bo sodišče štelo za neveljavnega.