Družinska razmerja Partnerja Zunajzakonska skupnost - kdaj obstaja in kdaj ne? | Zunajzakonska skupnost - kdaj obstaja in kdaj ne? |
|
| Avtor: Marjan Pratnekar | |
| 22.03.2008 | |
Zakon določa 4 pogoje za nastanek zunajzakonske skupnostiTakole pravi: dalj časa trajajoča skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze ... če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Če torej nekoliko razčlenimo, so pogoji naslednji: 1. Zakon govori o moškem in ženski; osebi morata torej biti nasprotnega spola. Med osebama istega spola ne more biti zunajzakonske skupnosti (lahko pa se taki osebi registrirata v obliki istospolne partnerske skupnosti, ki ima mnoge podobne učinke kot zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost). 2. Med osebama mora obstajati življenjska skupnost. Sodna praksa je ta ne preveč jasen pogoj dopolnila z zahtevo, da mora iti za medsebojno čustveno navezanost (kot pri možu in ženi), za ekonomsko skupnost, praviloma pa tudi za skupno prebivanje in gospodinjstvo (POZOR: prijava ali neprijava prebivališča na skupnem naslovu je zgolj eden od indicev, nikakor pa ni absolutni dokaz za obstoj ali neobstoj skupnosti). Osebi, ki naključno živita skupaj (npr. sostanovalca, preživljalka in preživljanec ipd.) nista v zunajzakonski skupnosti. Življenjska skupnost mora biti takšna, da partnerja tudi navzven delujeta kot mož in žena. Službene in podobne odsotnosti ne pomenijo, da partnerja ne živita skupaj. 3. Neobstoj razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med tema osebama neveljavna. Ta pogoj je v praksi zelo pogosto povsem spregledan: če sta obe osebi ali ena od njiju še v zakonski zvezi (poročeni), zunajzakonska skupnost ne nastane(!), tudi če so izpolnjeni vsi ostali pogoji (ker tudi zakonska zveza med njima ne bi bila veljavna; ni namreč mogoče biti v dveh zakonskih zvezah hkrati). Drugi primeri, ko zunajzakonska skupnost ne more nastati, so sorodstvo med partnerjema, prisiljenje enega partnerja k življenju v skupnosti, mladoletnost enega ali obeh partnerjev in težja duševna prizadetost ali nerazsodnost enega ali obeh partnerjev. 4. Skupnost mora trajati "dalj časa". Zelo pogosta laična razlaga, ki pa je napačna(!), je, da to pomeni 2 leti. Koliko je "dalj časa", presoja sodišče v vsakem primeru posebej.
Nekaj primerov iz sodne prakseKer zakon ne postavlja jasnih pravil, kdaj je neko zvezo mogoče šteti za zunajzakonsko skupnost, mora sodišče, kadar je obstoj skupnosti sporen, od primera do primera presojati, ali skupnost obstaja ali ne. Zato navajamo nekaj pomembnih stališč iz konkretnih sodnih odločb. "Za obstoj izvenzakonske skupnosti ni odločilno dejstvo, kdaj kdo prijavi stalno prebivališče pri drugi osebi, ampak so odločilne predvsem druge okoliščine." "Tako kot zakonska zveza tudi zunajzakonska skupnost temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev živeti skupaj, spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Poleg teh karakteristik je pomembna tudi ekonomska skupnost partnerjev ter njena notornost (ki pomeni, da ju okolica šteje kot par oz. kot da sta mož in žena)." "Skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo in ekonomska skupnost oziroma odvisnost je odločilen in bistven element obstoja zakonski zvezi podobne skupnosti. Ker gre za skupnost moškega in ženske, ki ni pravno sklenjena kot zakonska zveza, so kriteriji za ugotavljanje obstoja zakonski zvezi enake skupnosti strožji." "Upoštevaje vse specifične okoliščine tega primera je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen sklep, da ta vmesna kratkotrajna zveza ni pomenila pretrganja zveze tožnice s pokojnim, in mu zato pri časovnem trajanju zveze s tožnico ni dalo posebne teže." "Ugotovitve prvostopenjskega sodišča o skupnih ovcah, kokoših in vrtu ter o skupnem nakupu opreme za stanovanje za zaključek o obstoju ekonomske skupnosti ne zadoščajo." "Razmerje med tožnico in B. je temeljilo le na nudenju pomoči v zameno za streho nad glavo. Samo življenje pod skupno streho brez medsebojne čustvene navezanosti, ekonomske skupnosti in drugih kriterijev vsebinsko ne zadostuje za opredelitev njunega razmerja kot izvenzakonske skupnosti." Pameten e-obrazec: Predlog za izdajo sklepa o preživnini in dodelitvi mladoletnega otroka ob prenehanju zunajzakonske skupnosti
|
 |
Zunajzakonska skupnost - kdaj obstaja in kdaj ne?
6.6.2008 19:35:08 Ta tema vsebuje komentar na članek : Zunajzakonska skupnost - kdaj obstaja in kdaj ne?
Imela bi komentar na zadevo B, ker je moj primer isti mogoce se celo moj primer. Imela sem stanovanje v Ljubljani v najemu, ki sem ga redno vzdrzevala dejansko pa sem zivela z izvenzakonskim partnerjem v njegovi hisi, ki je bila zgrajena na crno. Moz mi nenadoma umre. Na sodiscu so me ponizali, ces, da sem bila za nudenje strehe nad glavo, kar pa sploh ne drzi. Komentar sem pisala na forum. Ce mi oseba nudi streho nad glavo je neka pogodba, ali pa mi tece delovna doba za nego in varstvo neke osebe, ne more pa mene nekdo obsojati sele po smrti, saj je zadeva minila vec kot leto dni, tako kot to pise v ZZZDR.Razocarana sem nad taksnim zakonom. Dol dajati se za nudenje strehe nad glavo je prostitucija.Razlika je v tem, da ne dajes denar ampak fiziolosko zadovoljstvo. To mi je nerazumljivo. Kadar se nudi streha nad glavo se posebej kuha, posebej spi v drugi sobi, skratka vse posebej. |
#976 |
 |
Odgovor: Zunajzakonska skupnost - kdaj obstaja in
6.6.2008 22:00:35 Hani, je to zgolj komentar, ali vas zanima karkoli v zvezi z vašim primerom? Sklicujete se na "zadevo B" in omenjate pisanje na forum - lahko daste kakšen _link_?
Iz vašega opisa ni mogoče zanesljivo izluščiti dejanskega stanja, vsekakor pa je dejstvo, da do smrti vašega moža o zunajzakonski skupnosti ni mogoče govoriti, ker zanjo ni obstajal eden od osnovnih pogojev, to je veljavnost morebitne zakonske zveze med vami in osebo, s katero ste živeli. |
#979 |
|
Odgovor: Zunajzakonska skupnost - kdaj obstaja in
10.6.2008 19:02:12 Spostovani,
kako da ne, ziveli smo se z mladoletnim otrokom in taksne neresne izjave po smrti trditi zaradi dedovanja in izsiljevanja mojega mladoletnega sina je absurdno dejanje. Izvenzakonska skupnost je bila in tudi imam pisno izjavo mojega pokojnika, da sem njegova zena, v to sewm prepricana in ne more nekdo drug izbirati namesto njega ali mene. Pokojnik je moski pravnik po poklicu, jaz zenska in se otrok, smo pa druzina bili ceprav ne registrirana, imela pa sva namen se uradno registrirati, vendar je smrt preprecila uradno registracijo. Do njegove smrti mi nihce ni tega rekel, niti nakazal, sosedje so me sprejemali kot njegovo zeno in tudi spostovali, vendar po pogrebu pa so se stvari spremenile. Zakaj ne bi bila veljavna, on je bil normalni zdrav moski, dejansko locen in premozenjsko razdeljen, jaz pa sem bila samska z enim otrokom in nisem nikoli bila porocena, zaupanje, spostovanje je bilo med nami.To se je pojavilo potem ko njega ni bilo kar pa ni primeren cas, saj to govori ZZZDR.Moj partner ni bil istega spola, da ne bi bila veljavna. Lahko se je potem, ko njega ni izzivljati nad mano in otrokom. Jaz sem prisiljena bila zapustiti hiso saj so mi na policijski postaji pridrzali otroka, jaz nisem imela izbire, prepustila sem to pravosodju, saj sem bila prepricana, da bo resnica in pravica zmagala in ne nasilje ter izsiljevanje. Bila sem tudi prepricana, da bo sodisce upostevalo moj neenakopraven polozaj, saj sem bila na silo odstranjena z mesta dogodka. Bila pa sem tudi psihicno, financno totalno zlomljena, saj sem zgubila zivljenjskega edinega sopotnika in tako sem zaupala njegovim kolegom (pravnikom), da bodo to mojo odstranitev iz mesta dogodka upostevali za tezje kar je res. Vse stvari so ostale: obleka, hrana, ozimnica, gospodinjski predmeti, posteljnina, itd.. Edino kar sem storila prijavo pravocasno. Kako so me resno jemali pravniki (odvetniki) za katere nisem imela denarja da placam pa sem presojala po pokojnem mozu, saj je bil pravnik po poklicu in nikdar ni vzel centa za kaksen primer za katere je bil preprican, da resnicno nimajo. Ker je bil mlad upokojenec (imel je benificijo pri MNZ) in hkrati pravnik smo imeli namen iti iz drzave. To je bila najina skrivnost, saj bo v drugi drzavi bolj koristen kot v Sloveniji. V to je bil preprican in na tem sva delala, vendar nacrti nam niso uspeli, pokopan je. Devet let sva izvenzakonska partnerja bila in tudi sem bila po smrti dokler me niso spodili. Jaz sem dozivljala nasilje. Nobenega nisem imela da se pozalim ali da mi pomaga. To je potrebno doziveti. Tezko je to s besedami opisati. Imela sem obcutek, da je brezplacna pravna pomoc v bistvu brezpravna, da je ta naziv samo zaradi reda, ker ga doloca ustava. Pocutila sem se prevarna, ogoljufana, izigrana in navsezadnje izdana s strani njegovega sorodstva (sestre, brata, sina njegovega starejsega, za mlajsega pa je itak bivsa locena zena zastopala in tudi takrat sem jo prvic videla).Sprasevala sem se zakajmi ob taksni situaciji ne stojijo ob strani? Nikoli ni bilo nobenega konflikta? Res pa da pokojni moz ni dovoljeval nobenemu, da se mu vmesava v osebno zivljenje. |
#1016 |
|
Odgovor: Zunajzakonska skupnost - kdaj obstaja in
10.6.2008 21:45:33 Se opravičujemo. "Mož mi nenadoma umre", ste napisali, na podlagi česar smo sklepali, da ste bili poročeni, hkrati pa ste bili v skupnosti z drugim moškim. Očitno pa ste z "mož" mislili zunajzakonskega partnerja, o katerem je beseda. Brez zamere.
|
#1017 |
|
Odgovor: Zunajzakonska skupnost - kdaj obstaja in
11.6.2008 12:54:01 o izvenzakonskem partnerju.
|
#1020 |
| ana2 |
Odgovor: Zunajzakonska skupnost - kdaj obstaja in kdaj ne?
11.12.2008 15:41:45 Spoštovani.
Imam vprašanje o izvenzakonski skupnosti. S partnerjem sva par že 5 let, vendar živiva vsak na svojem naslovu.Zelo se razumeva,skupaj delava in preživljava prosti čas. Ne vsega, on ima svojo družbo, jaz pa sem rada sama. On ni bil nikoli poročen,nima otrok. Jaz imam hčerko,ki je že odrasla,živi svoje življenje,ki ni bogvekaj in nimamo močnih družinskih vezi ( ona z mojim partnerjem in z mano). Zanima me,kaj se lahko zgodi v primeru smrti enega od naju. Kaj lahko podedujem jaz,če on prej umre? Bolj me skrbi, kdo podeduje po meni? On ali hči ? Čese že zgodi,da umrem,bi rada, da vse podeduje on (saj nimam veliko) in primerno pomaga moji hčerki, saj če podeduje ona,bo takoj vse zapravla. |
#3352 |
|
Odgovor: Zunajzakonska skupnost - kdaj obstaja in kdaj ne?
11.12.2008 15:52:42 Zelo verjetno med vama ne obstaja zunajzakonska skupnost. Skupno življenje sicer ni formalni pogoj zanjo, je pa eden od močnih elementov. Če to drži (o čemer v konkretnem primeru odloča sodišče), potem eden po drugem nista zakonita dediča in je edina opcija za dedovanje, da en ali drugi ali oba napišeta oporoko, s katero vse svoje premoženje zapustita partnerju.
Tudi v tem primeru je hči upravičena do nujnega deleža, ki znaša 1/2 dediščine (če ni zunajzakonske skupnosti) ali 1/4 dediščine (če skupnost obstaja). Obstajajo stranpoti, kot so navidezna prodaja vsega premoženja partnerju, pogodba o dosmrtnem preživljanju ipd., po katerih se nujnega dediča prikrajša tudi za nujni delež, vendar nobena ni 100 odstotna. |
#3354 |
| loli |
Odgovor: Zunajzakonska skupnost - kdaj obstaja in kdaj ne?
15.12.2008 17:37:35 pozdravljeni!
imam eno vprašanje na temo izvenzakonske skupnosti in upam, da mi bo kdo znal pomagati. S partnerjem nameravava naslednje leto začeti graditi stanovanje in sicer pri njegovih starših. S fantom sva par že 4 leta, od tega ima on 1 leto že prijavljeno začasno bivališče pri meni oz.mojih starših. Zanima me, če je pametno, da prijaviva izvenzakonsko skupnost (predvsem zaradi tega, da se moj finančni vložek v stanovanje šteje kot skupno premoženje)?? Kje sploh prijaviš izvenzakonsko skupnost?? Čez nekaj let pa se imava namen tudi poročiti.Kako izgleda ta prehod iz izvenzakonske skupnosti v zakonsko? je potrebno kakšno dodatno urejanje? |
#3405 |
| TjasaGr |
Zunajzakonska skupnost - kdaj obstaja in kdaj ne?
27.1.2011 22:53:24 Pozdravljeni,
zanima me, če lahko zunajzakonsko skupnost registrirata partnerja, ki ne prihajata iz iste države. In, če ja, je mogoče na podlagi le-te zaprositi za začasno oz. stalno prebivališče? Moj partner je namreč državljan republike Hrvaške. Skupaj sva že 5 let in ne prebivava na istem naslovu/oz. državi. Želela bi se preseliti skupaj, vendar se ne želiva kar na vrat na nos poročiti, zato iščeva čim prijaznejšo alternativo poroki. Hvala za pomoč in lep pozdrav, Tjaša |
#9320 |
