Zanimiva zadeva: na dražbi je delež dolžnika na nepremičnini (npr. 1/4). Nekdo ta delež kupi na dražbi, na sodišču. Potem pa vpraša sodišče, kje je ta njegov delež. Sodišče odgovori, da to ni njihova stvar! Torej je sodišče poskrbelo za novo nepravico. Kako naj kupec zahteva od sodišča, da mu točno pokaže (določi, odmeri, itd.) kaj mu je na dražbi prodalo? Po mojem mnenju je takšna prodaja nateg s strani države.
Tudi obligacijski zakonik pravi, da se mora točno vedeti, kaj kdo prodaja in kaj kdo kupi.
Rad bi mnenja o tej zadevi.

Kaj pa bi bilo tu zanimivega?
Mogoče to, da ste nekaj kupili in ne veste kaj.Če kupite 1/4 nepremičnine je približno tako, kot bi kupili 1/4 avtomobila. Ste solastnik, samo uporabljali ga boste težko.

Točno tako. Nekaj sem kupil, pa ne vem kaj. Še v navadni, katerekoli trgovini, vem kaj kupim, dobim za svoj denar! Na dražbi, v takih primerih, pa država nekaj prodaja, pa kupec sploh ne ve kaj je kupil oziroma kaj kupuje, niti sodišče ne ve kaj prodaja. Verjetno Vam še ni potegnilo, da so takšne dražbe popoln nateg države-sodišča. Malo si poglejte obligacijski zakonik. Tam lepo piše, da se mora točno vedeti, kaj nekdo prodaja!

Tu ni nobenega natega.
Na razpisu točno piše kaj se prodaja, kje, za kakšno ceno. Predmet prodaje si lahko po želji predhodno tudi ogledate.
Jaz tu vidim samo vašo napako, ker ste kupili nekaj, brez da bi vedeli kaj.

Tu ni nobenega natega.
Na razpisu točno piše kaj se prodaja, kje, za kakšno ceno. Predmet prodaje si lahko po želji predhodno tudi ogledate.
Jaz tu vidim samo vašo napako, ker ste kupili nekaj, brez da bi vedeli kaj.

Tukaj se ne strinjam z vami. Zame je dražba neke vrste prodaja!! In pri tem zame velja OBLIGACIJSKI ZAKONIK. Dražba ima vse sestavine obligacijskega razmerja med sodiščem (državo) in licitanti. Država nekaj prodaja, licitant to kupuje. In samo nekaj členov, če si ogledamo:

5. člen

(1) Pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij morajo udeleženci spoštovati načelo vestnosti in poštenja.

Zame je to nateg, že zaradi tega člena. Sodišče ne spoštuje načela vestnosti in poštenja, saj ne ve kaj prodaja, ter se zelo dobro zaveda, da kupec s 1/4 nepremičnine-hiše nima kaj početi (vsaj v večini primerov), ter da bo kupec zaradi tega iskal pomoč državnih organov, da bo dobil tisto kar je kupil!
In če si ogledate spodnji člen taga zakonika:
Kakšen mora biti predmet obveznosti

34. člen

(1) Pogodbena obveznost je lahko v tem, da nekdo nekaj da, stori, opusti ali trpi.

(2) Biti mora mogoča, dopustna in določena oziroma določljiva.



Torej ali to ni nateg? Pogodbena obveznost, to je 1/4 nepremičnine, NI določena!
Tudi zaradi tega je zame taka dražba nateg, kar ve tudi sodišče in o tem govori tudi naslednji člen:
Ničnost pogodbe zaradi pred_meta_

35. člen

pogodba je nična, če je predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv.

Za razjasnitev tega pojma pa spodnji člen:
Kdaj je predmet določljiv

38. člen

(1) Predmet obveznosti je določljiv, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mogoče določiti, ali če sta stranki prepustili nekomu tretjemu, naj ga določi.

(2) Če ta tretji noče ali ne more določiti pred_meta_ obveznosti, je pogodba nična.

Že samo iz zgornjih členov (da ne naštevam naprej) vidite, da so vse dražbe, kjer se prodajajo deleži in ne celota, popoln nateg države. Saj s prodajo takšnih nepremičnin samo še bolj povečuje tožarjenja!

Zelo bi rad slišal še vaše mnenje o tem. Lep pozdrav.

Aja, vi to mislite na splošno.
Tako pa se strinjam z vami. Mislim pa, da so ljudje, ki kupijo deleže in ne celote, pripravljeni na tožarjenje.
Mi rečemo: Vsako tele ima svoje vesele. Nekateri očitno uživajo v tožarjenju.