Zakon ne predpisuje pogojev, da lahko neko pogodbo poimenujemo "individualna" (tudi tega izraza ne pozna).
Obstajata dve možnosti:
1. možnost: s tako osebo se ne sklene
pogodba o zaposlitvi, pač pa
pogodba civilnega prava (
podjemna, mandatna,
pogodba o poslovodenju itd.). Veljajo pravila civilnega prava. Ta pravijo, da se pogodba lahko sklene za nedoločen čas (trajno pogodbeno razmerje), a jo je mogoče kadarkoli odpovedati.
Težava lahko nastopi pri vprašanju, ali pri teh osebah obstajajo elementi delovnega razmerja. Če obstajajo, je obvezna pogodba o zaposlitvi in pogodba civilnega prava ni dovoljena. Pri top managementu najbrž ni sporno, da vsaj element delovnega razmerja - delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca - NE obstaja. Pri srednjem in nižjem managementu je to že lahko vprašljivo. Nismo dovolj pametni, da bi dali definitiven odgovor.
2. Možnost: s tako osebo se sklene pogodba o zaposlitvi (ker obstajajo elementi delovnega razmerja ali ker stranki tako želita). Gre za pravo klasično pogodbo o zaposlitvi, pri kateri pa zakon dopušča določena odstopanja, in sicer glede delovnega časa, nočnega dela, odmorov počitkov.
Je pa treba opozoriti še na to, da
zDR ločuje poslovodne delavce (po našem mnenju so to samo direktorji, člani uprav in upravnih odborov) in prokuriste ter "vodilne delavce, ki vodijo poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve". Pri poslovodnih dovoljuje nekaj več odstopanj, pri vodilnih manj.