Pozdravljeni,

Sem oče 20 letnega otroka. Eno leto po rojstvu otroka sva se z njeno mamo razšla. Mama otroka mi je prepovedala vsake stike z otrokom, saj se je poročila z drugim in do danes tudi preživnine ni zahtevala, češ da lahko otroka sama preživlja. Prišel je čas, ko sedaj otrok preko advokata od mene zahteva preživnino za nazaj in za naprej (je študentka). Z menoj se noče srečati da se spoznava (ker se že 19 let nisva videla) in pogovoriva. Dobro vem, da je slišala od svoje mame le eno stran zgodbe. Ker se zavedam očetovstva me zanima:
1. kako se preživnina izračuna (znesek) ?
2. za koliko časa za nazaj moram plačati?

Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem in vas pozdravljam, Jakob

Da se ne razpišem z nepotrebnimi informacijami, bi vas najprej vprašal, kakšno je bilo stanje pred "razhodom" saj je to bistveno.

Sta bila v času nosečnosti (oz nujno poroda) v zakonski zvezi oz veljavno priznani zunajzakonski skupnosti? Torej koliko časa sta bila skupaj in na kakšen način (kot fant in punca, leto, 5 let 20 let? Poročena?)

Pozdravljen,

Jaz sem otroka ob rojstvu priznal, kar piše tudi v rojstnem listu. Z njeno mamo nisva bila nikoli poročena, niti nisva stalno živela skupaj. Občasno sem jaz živel pri njej (1 do 2 dni na teden). Preden se je rodila hčerka sva se poznala 2 leti.

LP, Jakob

Zanima me, kako je potekal postopek vajinega razhoda. Namreč po zakonu se zahteva, da se varstvo, vzgojo, stike in preživljanje otrok uredi sporazumno na CSDju in nato potrdi sporazum na sodišču, če je v skladu z otrokovo koristjo in so celovito urejena vsa področja. To se zgodi v nepravdnem postopku. Je pa res, da je bila pred 19imi leti druga zakonodaja, in so imeli CSDji veliko večje pristojnosti saj še ni bila v veljavi Mednarodna Evropska Konvencija o otrokovih pravicah.

Predvidevam, da zadev niste reševali posebej formalno, tako da je le žena vzela otroka in prevzela vse obveznosti nase. Dejstvo je, da ste otroka priznali in imate pravico do stikov z njim. Glede na to da ste omenjali 19 let, predvidevam, da je hči že polnoletna. V tem primeru vam pač stiki ne pripadajo več oz jih ne morete pravno iztožiti.

Pomembno je kako ste rešili postopek razhoda z bivšo partnerko in razmerje z otrokom. Glede na to, da ste omenili tudi, da ni zahtevala preživnine predvidevam, da je ni zahtevala formalno pravno, niti v postopku urejanja razmerja na CSDju, torej če prav razumem, ni nikjer formalno postavljen zahtevek za preživnino, ki bi bil ugoden s strani sodišča? Oziroma, če je že bila predstavljena možnost zahtevati preživnino, se je partnerka le-temu odpovedala?

V tem primeru, vas ima hči pravico tožiti za preživnino in ste dolžni plačati od vložitve tožbe na pristojnem sodišču dalje. Za nazaj bi lahko zahtevala kvečjemu mati pa še to le za nujne stroške. V tem primeru bi morda uspeli z ugovorom, da se je preživnini odpovedala. Morda - odvisno od situacije v konkretnem primeru. Torej hčeri ste dolžni plačati od vložitve tožbe dalje. (Če ne obstaja pravnomočna sodba da se bili dolžni plačevati že od časa ko sta šla narazen)

Namen preživnine je zagotoviti otrokovo korist, mu omogočiti čim bolj nespremenjene razmere, da obdrži določen standard, uspešen celostni razvoj otroka.

Višina preživnine pa se odmeri glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Ta se presojajo po vseh rednih in izrednih dohodkih, splošnem premoženjskem stanju glede lastništva premičnin in nepremičnin ter vseh zmožnostih za pridobivanje.

VENDAR otrok, ki je zaposlen je dolžan prispevati k svojemu preživljanju (112 člen ZZZDR - zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). To pomeni da v primeru da se hči zaposli, lahko vložite tožbo zaradi spremenjenih razmer za zmanjšanje preživnine, ker je dolžna sama prispevati za svoje preživljanje. Ne pa da bi se čisto odpovedali preživljanju.

Polnoletno hči ste dolžni preživljati le če se redno šola = če redno izpolnjuje študijske obveznosti (izredni status študenta ne pomeni da se ne šola redno. Status redni/izredni ne vpliva, važno da ima status študenta, dijaka)

Samo višino bo torej zahtevala vaša hči sama, v tožbi, kaj se ji zdi primerna višina. To tožbo boste dobili vi v odgovor. Možnost boste imeli ugovarjati in se pritožiti na višino zneska. Navedete svoje razloge in predlagate svoj znesek, ki se vam zdi primeren ter za to navedete svoje razloge. Sodišče bo potem presodilo argumente in ali samo odločilo ali pa vaju oba poklicalo na glavno obravnavo, da bosta v živo podala (proti)argumente in bo tako na podlagi proste presoje samo določilo primeren znesek, ki ga ona potrebuje in si ga vi lahko privoščite. Tudi na to odločitev boste naknadno dobili možnost pritožbe in izpodbijanja višine zahtevka.

Pozdravljen,

Najin razhod takrat nisva prijavila na CSD. Mati otroka me takrat ni več hotela videti in nisem več šel k njej. Ona je vzela otroka in prevzela nase vse obveznosti, od mene pa ni zahtevala da bi plačeval preživnino. Tako da jaz obveznosti do otroka nisem imel.

Stikov jaz ne zahtevam, ker me pač hčerka noče videti.
Mati otroka od mene ne zahteva preživnino za nazaj, ampak jo zahteva hčerka. Ona pa je redna študentka z statusom. Moje vprašanje je samo, za koliko za nazaj (let) lahko ona zahteva da ji plačam, ter kakšen je mesečni znesek. Ali ji moram plačevati le za naprej, dokler bo študirala oz bo stara 26 let?

Se prav če prav razumem, ona lahko na sodišču zahteva nek fiksen znesek (recimo 20000€), nato pa se moram braniti z argumenti, da ta znesek znižam ?

Jaz bi ji plačal določen znesek, samo ne vem koliko ji pripada.

LP, Jakob

V Nemčiji imajo tabele glede na starost in nekatere druge kriterije, koliko je višina preživnine za otroka v katerem obdobju. Pri nas je zakonodajalec uredil to bolj elastično in pogoj postavil otrokovo korist, in prilagodil zavezancem. Torej glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca. Otroci recimo g. Tuša bi bili verjetno upravičeno do višje preživnine kot otroci delavke/delavca v recimo merkatorju, pri enaki starosti itd in podobnih razmerah.

Tako da je to naloga sodišča, da presodi. Hčerka vas bo morala tožiti in v tožbi navesti tudi višino zahtevka. Če imate vi recimo plače 1500€ bi bila realna višina preživnine nekje recimo 250€. Višina sama po sebi torej ni določena, je pa določljiva, ker je odvisna od primera do primera.

Sporazum o preživljanju lahko podpišeta tudi pri notarju. No napišeta ga sama, pri notarju ga le overita, saj mora biti narejen v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Dolžni ste jo preživljati dokler se redno šola od do dopolnjenega 26. leta ja. Če se neha vmes šolati, lahko vložite tožbo zaradi spremenjenih razmer in zahtevate prekinitev plačevanja preživnine.

Kar ste napisali, je pač razvidno, da vas nima za očeta ampak za vir dohodka. Je vaša kri, kar je dejstvo, ampak samo in zgolj dejstvo na papirju, ne pa tudi odnos. Tako da vam svetujem, da formalno zahtevate nizek znesek in ga izpodbijate če bo večji od 250€ saj je njen namen izključno finančno izkoriščanje vas. Zaradi dejstva, da bi ji dajali veliko preživnino... ne bo obrodilo njene ljubezni do vas oz njenega zanimanja za srečanja itd ampak samo večjo luknjo na računu. S tem ko bi pristali na plačevanje visokega zneska, ne boste izpadli v njenih očeh boljši, kot si želite, ampak samo njej veselje, kako vas je dobro izkoristila. Žal.

Svetujem vam, da se ali sporazumete za znesek, ki bi ga lahko plačevali z levo roko in vam ne bi predstavljal velike obremenitve (recimo pri 1500€ nekih 100 do 150€) ali pa na sodišču navedete čim več argumentov zakaj bi zahtevali nižjo višino od navedene. Za vas je pomembno da je formalno-pravno iztožljivo čim manj, sami ji lahko potem dajate 1000€ na upravičenih 150€ ampak samo na pravnomočni sodbi naj bo čim nižji znesek. Pač neka varovalka, karta, ki jo imate v rokah za primer, da bi jo bilo kdaj potrebno uporabiti. Lažje je dati 1000€ na upravičenih 150€ kot pa plačevati 1000€ na zahtevanih 1000. V prvem primeru lahko prilagajate višino sami, v drugem pa se bo država usedla na vaš račun in boste morali plačevati. Ona bi dobila enak znesek, le posledice bi bile drugačne in možnost upravljanja v vaših rokah.

Zapomnite si, da tudi če ji daste 10.000€ na mesec, se bo do vas obnašala enako. Zato bodite previdni. Je vaša hči, po zakonu ste jo dolžni preživljati ampak morate gledati tudi nase, in v tem primeru to ni sebično dejanje!

Imejte pa v glavi da je njen namen od vas dobiti izključno denar. Zato vam svetujem, da se skušata raje sporazumeti za manjši znesek, s tem dobite možnost da se z njo srečate in pogovorite ter ji mogoče ob priliki razložite še svojo zgodbo, saj punca očitno goji do vas veliko sovraštvo, na podlagi enostranskih in pristranskih negativnih informacij s strani matere.

Drugače pa za nazaj vam ni treba ničesar plačati. Od dneva vložitve tožbe naprej. Mesečni znesek pa bo določen ali v postopku pred sodiščem ali v sporazumu o preživljanju pred notarjem.

Ona lahko zahteva karkoli, tudi miljon, ampak je naloga sodišča da presodi ali toliko potrebuje in ali ste vi zmožni toliko plačati. V primeru da ugotovi da temu ni tako, to preživnino ustrezno zniža. Sodišče (običajno) odloča v okviru postavljenega zahtevka, kar pomeni da ugodi določen znesek ali manjši, ne pa večjega. Torej če so njene potrebe za 5000€ ona zahteva 300€ ne bo sodišče reklo dolžni ste 4000 ampak bo reklo da ste dolžni 300. V obratnem primeru da zahteva 5000 in rabi 300, bo odločilo 300, če vi ne boste ugovarjali. Če bi tak znesek lahko prenesli in ne bi ugovarjali, bi ugodilo znesku 5000€.