Ustava RS, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Obligacijski zakonik, Kazenski zakonik.
Treba je upoštevati, da gre za javne kraje ali prireditve, zato je stopnja pričakovane zasebnosti nižja kot denimo v stanovanju. Dejstvo, da je neko osebo na teh fotografijah mogoče razpoznati, torej samo po sebi ne more biti sporno.
Seveda pa obstajajo meje: snemanje pod krila ali v toaletnih prostorih ni dovoljeno, celo če gre za javne osebnosti.
Fotografiranje točno določene osebe (ki ni javna osebnost) pa je zelo mejen primer. Slikanje samo po sebi še ni sporno (razen, če bi ga oseba izrecno odklonila ali prepovedala), sporna je lahko javna objava (kar objava na spletu je). Gre namreč za nesporno oseben podatek in za obdelavo osebnih podatkov, za katero je potrebna privolitev posameznika. Po drugi strani gre lahko za poseg v zasebnost te osebe.
Mogoče je lahko dobro vodilo za odločanje odločitev Evropskega sodišča v zadevi
Von Hannover proti Nemčiji, v kateri je sodišče ugotovilo, da je slikanje monaške princese, ko je nakupovala z otroki, in objava slik v medijih kršilo njeno pravico do zasebnosti, kljub temu, da gre za javno osebnost, slikano na javnih mestih. Sodišče je bilo mnenja, da fotografije ne pripomorejo k obveščanju javnosti, pač pa zgolj zadovoljujejo njene mrhovinarske nagone.