Ta tema vsebuje komentar na članek : Prekršek je bil storjen z mojim avtom, a ga nisem storil jaz

Osebno menim, da je prav, če lastnik odgovarja za prekršek, ki je bil storjen z njegovim avtom. Kajti to dokazovanje, da ni uporabljal svojega avta komplicirano, omogoča zlorabe, pa tudi neodgovorno. Skratka, če lastnik da svoj avto v uporabo komu drugemu, naj se s tistim drugim dogovorita o posledicah morebitnega prekšrka.

Kle

Čeprav je zadeva "stara"že mesec dni, dajem iz prakse naslednji odgovor:

1. Zakon je te stvari uredil (formuliral )tako, da v takem primeru na obdolžitev (prekršek) odgovori lastnik vozila, ki se mora explicitno izjasniti o tem ali je v času določenega prekrška vozil to vozilo ali ga ni vozil !

Če tega vozila voznik (lastnik) v času storitve (očitno)prometnega prekrška ni vozil, mora povedati, kdo je to vozilo vozil (komu ga je zaupal, posodil itd...)!

V kolikor je bilo vozilo odtujeno(ukradeno), mora policiji posredovati zapisnik o prijavi kraje vozila !

V kolikor voznik (lastnik) ne dokaže identitete voznika (drugega ) svojega vozila, bo nosil posledice sam in seveda bo kaznovan za očitani prekršek (načeloma s strani Prekrškovnega organa)!

Sicer pa je Ustavno sodišče RS pravilno odločilo v tej zadevi. Če malo razmislite boste prišli do ugotovitve, da je kazen v takem primeru za lastnika vozila (če ne ve, kdo je vozil njegovo vozilo v času prekrška) nekoliko "zanimivo čudna" , pa vendar vzrok za kazen LOGIČNE NARAVE !

Za podrobnosti zadeve se lahko obrnete na našo poslovno pisarno , kjer vam lahko morda vseeno pomagamo !

Pozdravček,


Dušan K.

krskidusan napisal:

...lastnik vozila, ki se mora explicitno izjasniti o tem ali je v času določenega prekrška vozil to vozilo ali ga ni vozil !

To se načeloma strinjam. Seveda se lahko voznik niti ne zagovarja, ampak potem bo pač na podlagi zakonske domneve obsojen.

Če tega vozila voznik (lastnik) v času storitve (očitno)prometnega prekrška ni vozil, mora povedati, kdo je to vozilo vozil (komu ga je zaupal, posodil itd...)!
...
V kolikor voznik (lastnik) ne dokaže identitete voznika (drugega ) svojega vozila, bo nosil posledice sam in seveda bo kaznovan za očitani prekršek (načeloma s strani Prekrškovnega organa)!

Ta se mi zdi pa malo močna.

Zakaj bi moral denunciirati drugega voznika? Tega zakon pač ne zahteva. Potem bi šli lahko po tej logiki še naprej in zahtevali, da ta drugi voznik dejanje tudi prizna.

Kot če bi se nekdo, ki je obtožen, da je nekoga umoril, skliceval na alibi (da dejanja ni mogel storiti, ker je bil takrat nekje drugje) in ga tudi dokazal, sodišče pa bi zahtevalo, da imenuje morilca, ker bo sicer kljub dokazanemu alibiju obsojen.

In še: kaj če je dejanski voznik lastniku bližnja oseba, zoper katero v postopku zoper njo ne bi bil dolžan pričati? Torej: povem, da je vozila moja žena; mene oprostijo oz. postopek ustavijo; obtožijo njo; za dokaz, da je oba storila prekršek, pa predlagajo poleg, denimo, fotografije vožnje v rdečo luč, še moje zaslišanje. Jaz uveljavim pravico, da ne izpovem zoper njo, in je oproščena, saj glede nje ni zakonske domneve, kot je glede mene kot lastnika.

Skratka, menim, da zadošča tudi "dokaz negativnega dejstva" v obliki in obsegu dokaza alibija. Če sem bil v času prekrška dokazano v bolnišnici ali na potovanju v tujini ali pri ljubici, sem pač dokazal, da tega prekrška nisem storil.

france napisal:
krskidusan napisal:

...lastnik vozila, ki se mora explicitno izjasniti o tem ali je v času določenega prekrška vozil to vozilo ali ga ni vozil !

To se načeloma strinjam. Seveda se lahko voznik niti ne zagovarja, ampak potem bo pač na podlagi zakonske domneve obsojen.

Če tega vozila voznik (lastnik) v času storitve (očitno)prometnega prekrška ni vozil, mora povedati, kdo je to vozilo vozil (komu ga je zaupal, posodil itd...)!
...
V kolikor voznik (lastnik) ne dokaže identitete voznika (drugega ) svojega vozila, bo nosil posledice sam in seveda bo kaznovan za očitani prekršek (načeloma s strani Prekrškovnega organa)!

Ta se mi zdi pa malo močna.

Zakaj bi moral denunciirati drugega voznika? Tega zakon pač ne zahteva. Potem bi šli lahko po tej logiki še naprej in zahtevali, da ta drugi voznik dejanje tudi prizna.

Kot če bi se nekdo, ki je obtožen, da je nekoga umoril, skliceval na alibi (da dejanja ni mogel storiti, ker je bil takrat nekje drugje) in ga tudi dokazal, sodišče pa bi zahtevalo, da imenuje morilca, ker bo sicer kljub dokazanemu alibiju obsojen.

In še: kaj če je dejanski voznik lastniku bližnja oseba, zoper katero v postopku zoper njo ne bi bil dolžan pričati? Torej: povem, da je vozila moja žena; mene oprostijo oz. postopek ustavijo; obtožijo njo; za dokaz, da je oba storila prekršek, pa predlagajo poleg, denimo, fotografije vožnje v rdečo luč, še moje zaslišanje. Jaz uveljavim pravico, da ne izpovem zoper njo, in je oproščena, saj glede nje ni zakonske domneve, kot je glede mene kot lastnika.

Skratka, menim, da zadošča tudi "dokaz negativnega dejstva" v obliki in obsegu dokaza alibija. Če sem bil v času prekrška dokazano v bolnišnici ali na potovanju v tujini ali pri ljubici, sem pač dokazal, da tega prekrška nisem storil.

Se strinjam z napisanim. Takšna je tudi razlaga ustavnega sodišča, ki v zadnji odločbi - klik! zapiše: "Ko take dokaze predloži, mora sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov oceniti, ali z njimi izkazuje razumen dvom glede domnevanega dejstva. Če tak dvom izkaže, izda sodišče sodbo, s katero postopek zoper lastnika oziroma imetnika pravice uporabe vozila ustavi."

Res pa je, da je zakonska dikcija skrajno debilna: "razen če dokaže, da tega prekrška ni storil" - zakon zahteva dokazovanje negativnega dejstva, kar je po logiki stvari praktično nemogoče. Ustavno sodišče je s svojo odločbo torej servilno "pokrilo" neumnega zakonodajalca.

Kadar ni mogoče dokazati/predlagati alibija, je menda precej uspešna metoda naslednja: nisem vozil jaz, pač pa moj sorodnik s Kosova, ki je bil takrat na obisku: Edan Krasniqui, naslov (uporabi Google), zato predlagam njegovo zaslišanje. Spis bo za lep čas romal v zadnjo omaro ... (Laž je na tem mestu dovoljena, ker ste obdolženec.)

V zvezi s predmetno zadevo želim pojasniti naslednje :

1. Ukvarjamo se že dolga leta s problematiko prekrškovnega prava s področja pro_meta_(ZVCP)in z vsem , kar sodi zraven kot posledica (prometna nesreča, regresni dolg do zavarovalnic, odškodninske zehteve , izvedeniška mneja itd...V vsaki zadeve , ki jo obravnavamo(novost) delata izvedenec -svetovalec in odvetnik !

Večinoma komentiram zadeve z izkušnjami v praksi (konkretne zadeve)ob veljavnosti obstoječe zakonodaje. V to ali so smiselne določbe zakonov (n.pr. ZVCP se ne spuščam, ker je Zakon pač sprejet in kot tak(slab ali dober -)velja !

V tej konkretni zadevi v zvezi z izkazanim problemov prekrška z osebnim vozilom (zopet iz prakse) je bilo povedano, kako stvari tečejo v skladu z veljavno zakonodajo.

Da bo stvar v celoti jasna , pa naj še dodam naslednje :

Za razumevanje problema je treba prebrati 238 čl.ZVCP , ki v točki (1) določa naslednje :

ČE JE PREKRŠEK ZOPER VARNOST CESTNEGA PRO_meta_ STORJEN Z VOZILOM, PA NI MOGOČE UGOTOVITI ,KDO JE STORILEC , SE ZA PREKRŠEK KAZNUJE LASTNIK OZ.IMETNIK PRAVICE UPORABE VOZILA RAZEN, ČE DOKAŽE , DA TEGA PREKRŠKA NI STORIL !

(Seveda pa najdemo tudi kakšne rešitve, če je to potrebno...)

Dušan K.

Kako je pa potem v primeru, če je lastnik vozila npr. pravna oseba? ali mora potem po 2. odstavku 233. člena ZVCP-1 odgovorna oseba dokazati, da ni storilec prekrška in je to dovolj?

Kaj pa, če je na plačilnem nalogu naveden kot storilec prekrška pravna oseba-lastnik vozila, je ta plačilni nalog nezakonit, kajti pravna oseba očitno ne more biti kaznovana za storjeni prekršek po 1. odstavku 233. člena ZVCP-1?