Partner je v stečaju dve leti, čakata ga še dve do konca postopka. Sicer je zaposlen za minimalno plačo, ki mu pripada, vendar so odnosi v podjetju postali zanj nevzdržni. Rad bi začel na svoje, razmišljal je o s.p. ali d.o.o., ne ve, kaj bi bilo boljše zanj, stečajni mu pravi, da naj se odloči sam, da odobritev sodišča naj ne bi bil problem. Ukvarjal bi se s trgovino in posredništvom, pretežno kot trgovski potnik oz. na terenu. Lahko kdo kaj svetuje, kaj bi bilo zanj bolje? Muzo?
Najlepša hvala za vsak nasvet...

ima možnost dati vlogo seveda se mora strinjat tudi upravitel ki sodišču da soglasje.
je pa problem da v primiru negativnega poslovanja in odstopanje od poslovnega načrta ki ga moraš pred odobritvijo pripravit je potem zadržek pri odpustu dolga in ti sodišče lahko ne odpiše dolga.

muzo, kako to misliš?
Upravitelj se strinja, da odpre sp. ali d.oo, kar pač se mu zdi boljše, ampak oba ne veva, kaj bi bilo boljše za njegov način posla. Upravitelj pravi, da bo podprl odprtje sp ali doo.in mu bo tudi pripravil poslovni načrt.
Kako mu ne bodo odpuščeni stari dolgovi iz prejšnje firme, če bi na novo posloval negativno? (saj upava, da ne bo, ampak mi ni jasno?!)

jaz predlagam d.o.o. in za lastnika naj izbere nekoga drugega on naj bo samo zaposlen oziroma direktor tako si bo poleg minimalne plače lahko izplačeval še kakšne materialne in podobne stroške.
s.p je bolj problem, ker če mu bo šlo preveč dobro bo preveč oddajal
Je pa tako, da v kolikor se odloči odpreti d.o.o. imamo mi v našem podjetju že na stand by d.o.o.je in lahko žačne delovati že naslednji dan brez čakanja odobritev sodišča in postopkov na točkah kjer se odpirajo d.o.o.
Imamo podjetja z trgovino in posredništvom in računovodske storitve.

Pozdravljeni!

Pred leti sem ostal brez službe in tako padel v večji "minus" na bančnem računu NLB. Nikoli mi ni uspelo niti začeti odplačevati tistega denarja ali dobiti nove službe, zdaj pa so se že nabrale astronomske obresti. Odločam se zato za OS. Sem brez kakršnega koli premoženja (razen par osebnih stvari in oblačil, kolesa ter par let starega računalnika, ki ga potrebujem za delo, praktično pa ni ne vem kolk vreden). Prav tako nisem lastnik nepremičnin. Sem brez službe, na zavodu, preživljam se z občasnim avtorskim delom, povprečni mesečni prihodki so tako okrog minimalne plače ali celo še manj. Na banki sem podal pisno izjavo, da so mo avtorski honorarji edini vir prihodka - in mi jih obravnavajo kot redno plačo oz. ne dovolijo rubeža (kar je manj kot min plača na mesec.)

Torej zanima me,

1. kaj lahko pričakujem po začetku OS. Kaj mi sploh lahko vzamejo za v stečajno maso? Ali res vse skupaj bo trajalo 4 leta, če mi itak ne morejo ničesa pobrat ?

2. Ali dejstvo, da mi nič niso uspeli pobrati lahko rezultira v tem, da mi zaradi tega ne oprostijo dolgov na koncu? (kakšen je pol smisel vsega ?)

3. Ali me lahko med OS prislijo, da sprejemem službo, ki je nižja ali bistveno nižja od moje stopnje izobrazbe?

4. tudi me zanima ali rubežniki (ali pa stečajni upravitelj) rubijo stvari, ki so last podjetja d.o.o., pri katerem občasno delam na honorarni osnovi, in se nahajajo v prostorih podjetja? (ker pač tisto opremo uporabljam med delom)

5. PA še to me zanima: ali je odločitev o tem, ali se mi bodo na koncu odpisali dolgovi, stvar osebnega mnenja nekih sodnikov, upravitelja ipd. ali pa obstajajo z zakonodajo točno določeni kriteriji, ki jih mora tisti, ki bi rad preprečil mojo oprostitev dolgov, dokazati - in če mu to ne uspe, je odpust dolgov zagotovljen ?

Hvala za odgovore!
lp Lojzi

1. postopek traja minimalno dve leti maksimalno pet let.
2.dolgove odpustijo vsakemu ki izpolnjuje pogoje iz 399 člena in v preizkusnem obdobju ne krši obveznosti ki mu jih nalaga zakon v
401 členu,384 in 386 člen.
3. ne morejo te prisiliti ti ne smeš zavrnit nikakrsno delo v preizkusnem obdobju.
4. ne rubijo samo in izključno tvoje premoženje ki ni izuzeto iz izvršb.
5.ne izkjučno igra vlogo zakon če ga ne kršiš ti odpišejo.

399. člen

(ovire za odpust obveznosti)

Odpust obveznosti ni dovoljen:

1. če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano,

2. če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000 evrov,

3. če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa o odpustu teh obveznosti še ni preteklo deset let,

4. če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo.

401. člen

(dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem)

Stečajni dolžnik mora med preizkusnim obdobjem poleg obveznosti, določenih v 384. in 386. členu tega zakona, izpolnjevati tudi naslednje obveznosti:

1. če je zaposlen: mora izpolnjevati svoje obveznosti do delodajalca po pogodbi o zaposlitvi in druge obveznosti iz delovnega razmerja,

2. če ni zaposlen in je sposoben za delo:

– si mora prizadevati, da najde zaposlitev,

– ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati, in

– upravitelju mora mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.

384. člen

(ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja)

(1) Dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka osebnega stečaja, mora sodišču dati poročilo o stanju svojega premoženja.

(2) Poročilo dolžnika o stanju njegovega premoženja mora vsebovati:

1. popis:

– če je dolžnik potrošnik: vsega njegovega premoženja,

– če je dolžnik podjetnik ali zasebnik: vsega njegovega premoženja, pri čemer mora biti ločeno navedeno tisto premoženje, ki se izkazuje v njegovih poslovnih knjigah,

2. podatke o dolžnikovih transakcijskih računih, ki morajo za vsak transakcijski račun vključevati podatke o njegovi številki in izvajalcu plačilnega pro_meta_, ki ga vodi,

3. podatke o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkov ter o njihovih izplačevalcih,

4. izjavo dolžnika, da je v poročilu navedeno vse njegovo premoženje, za katero ve, in vsi transakcijski računi.

(3) Dolžnik mora poročilo o stanju svojega premoženja:

1. če je predlagatelj začetka postopka osebnega stečaja: priložiti predlogu za začetek tega postopka,

2. v drugih primerih: priložiti svoji izjavi o razlogih za začetek postopka ali dati na naroku za začetek postopka osebnega stečaja.

(4) Podpis dolžnika na poročilu o stanju njegovega premoženja mora biti notarsko overjen.

(5) Četrti odstavek tega člena se ne uporablja, če dolžnik da sodišču poročilo o stanju svojega premoženja na naroku ali na naroku prizna svoj podpis na pisnem poročilu.

(6) Dolžnik mora med postopkom osebnega stečaja:

1. upravitelju nemudoma sporočiti vsako spremembo podatkov iz 1. do 3. točke drugega odstavka tega člena ali vsako spremembo naslova svojega prebivališča, na katerem mu je mogoče opraviti vročitev, in

2. upravitelju ali sodišču na njegovo zahtevo dati vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja.

(7) Za obveznost dolžnika dati poročilo o stanju njegovega premoženja iz prvega odstavka tega člena in njegova obveznost iz šestega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek, o dolžnostih priče in pravnih posledicah kršitve te dolžnosti.

(8) Banke, borznoposredniške družbe, klirinškodepotna družba, sodišča, davčne uprave in drugi upravljavci zbirk osebnih podatkov morajo upravitelju na njegovo zahtevo posredovati vse podatke, vključene v zbirkah osebnih podatkov, ki jih upravljajo, pomembne za ugotovitev pravnega položaja in premoženja stečajnega dolžnika, premoženja njegovega zakonca ali osebe, s katero živi v istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, ter poslov, ki bi lahko imeli značilnosti izpodbojnih pravnih ravnanj iz 271. člena tega zakona.

(9) Podatki iz osmega odstavka tega člena so zlasti:

1. številke denarnih računov ter stanje in promet na teh računih,

2. številke računov vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov ter stanje in promet na teh računih,

3. stanje denarnih in drugih depozitov pri banki, borznoposredniški družbi ali drugi osebi,

4. podatki o življenjskih in premoženjskih zavarovanjih,

5. lastninska in druge stvarne pravice na nepremičninah,

6. podatki, vpisani v registru prometnih dovoljenj,

7. podatki, vpisani v registru plovil in letal in

8. podatki o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju.

(10) Za posredovanje podatkov iz osmega odstavka tega člena upravitelj ni dolžan plačati takse ali drugega nadomestila.

(11) Podatki iz osmega odstavka tega člena se smejo uporabiti samo:

1. za ugotovitev premoženja stečajnega dolžnika in za uveljavitev zahtevkov za izročitev tega premoženja ali

2. za ugotovitev poslov, ki bi lahko imeli značilnosti izpodbojnih pravnih ravnanj iz 271. člena tega zakona, in za uveljavitev izpodbojnih in povračilnih zahtevkov po pravilih o izpodbijanju teh dejanj.

386. člen

(omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika)

(1) Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da:

1. ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso,

2. brez soglasja sodišča ne more:

– najeti kredita ali posojila ali dati poroštva,

– odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa,

– se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.

(2) Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, nima pravnega učinka.

(3) Drugi odstavek tega člena se ne uporablja za pravne posle in pravna dejanja iz 1. točke prvega odstavka tega člena, če druga pogodbena stranka ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja.

(4) Velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je druga pogodbena stranka vedela, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja, če je bila pogodba sklenjena ali drug pravni posel opravljen kasneje kot v osmih dneh po objavi oklica o začetku postopka osebnega stečaja v skladu s prvim odstavkom 122. člena tega zakona.