Tudi jaz sem preverjala možnosti za osebni stečaj. Poslovala sem kot samostojna podjetnica in po 15 letih poslovanja končala z poslovno izgubo. Da ne govorim, da sem bila v trenutku prekinitve poslovanja že popolnoma brez sredstev in me je preživljala družina. Uspela sem si najti zaposlitev (ni sanjska služba)in menila sem, da bom v roku 6 mesecev do 1 leta uspela poplačati blokade, nato pa bom vzela bančni kredit in odplačala še preostale obveznosti. Doletel me je šok, najprej od države, ki je od mene terjala tudi to, kar ji nisem dolžna plačati oz. kar sploh nisem zaslužila. (DDV ZA VLOŽENA OSN. SREDSTVA, ki sem jih kupila kot fizična oseba in jih vložila v poslovanje pred uvedbo DDV). Država mi je zaračunala enormne kazni (skupaj preko 8.000 EUR) zaradi kasnitve pri oddaji nekaterih poročil (zaradi nelikvidnosti sem imela normalno moteno poslovanje). Skratka namesto enega leta z odplačevanjem blokad nisem zaključila niti po treh letih. In sedaj moje izkušnje z osebnim stečajem. V preteklem letu sem vložila zahtevek za osebni stečaj z vsemi prilogami. Vložila sem zahtevo za kritje stroškov postopka, saj sem imela že več let blokado - kar pomeni, da sem imela prejemke, ki so bili bistveno nižji od minmalne oz. zajamčene plače. Od teh prejemkov moram namreč pokrivati tudi stroške prevoza na delo, ki mesečno znašajo okoli 150 EUR. Država mi stroške postopka ne krije,češ da je moja bruto plača nad cenzusom. Iz mene se torej delajo norca. Ljudje, ki so v blokadi in nimajo sredstev, si torej ne morejo privoščiti osebnega stečaja. Ne morejo si privoščiti niti zaposlitve, saj je ta vedno povezana z določenimi -večjimi ali manjšimi stroški, ki jih država ne priznava. Sprašujem se torej kaj mi kot poštenemu državljanu še ostane. Država mi krati z ustavo zajamčeno pravico do dela in preživljanja sebe in svoje družine. Institut stečaja v zahodni civilizaciji se sprovaja v roku 6 mesecev do 1 leta. Pri nas tudi če uspeš najti sredstva za začetek postopka, ti nihče garantira, da bo sploh kdaj končan. O tem kar sem doživela v zadnjih letih poslovanja in po njem, bi lahko napisala nekaj kriminalnih romanov. Samostojni podjetniki so v tej državi tretirani slabše kot psi. Človek je kaznovan, če ne skrbi za psa, mu da hrano in zagodavlja normalne življenjske pogoje. Podjetnik, ki nima prihodkov, da bi plačeval nenormalne zahteve države - vsakdo, ki je kdaj posloval ve, da lahko v rdeče številke zaideš pri vsaki večji spremembi na trgu, država pa nas bremeni vsako leto bolj in to dobršen del neodvisno od prihodkov. Podjetnik pa nima zagotovljene niti zdravstvene zaščite, v kolikor je zaradi blokad ne uspe plačati. Blokirajo se mu vsa sredstva - torej naj crkne, ali pa krade. Popolnoma normalno bi moralo biti birokratskim parazitom, da morajo v primeru blokade podjetniku pustiti vsaj minimalna sredstva za izplačilo bruto plače (saj je podjetnik pravzaprav kazensko odgovoren za plačevanje prispevkov). V kolikor ne plača
zDR. prispevkov je edini na trgu izločen iz zdravstvenega zavarovanja, če ne plača prispevkov PIZ, je za le-te obremenjen lahko tudi do smrti oz. blokiran do deblokade in ne tako kot ostali zaposlenci, ki niso blokirani oz. se od njih ne zahteva poplačilo, temveč se jim odpiše delovna doba - kar je tudi normalno. Vsakdo, ki je blokiran in zaposlen prav tako ve, da nima možnosti na sodišču terjati pravice, saj brez sredstev za takse in odvetnike, nima tam kaj iskati. Je torej popolnom brezpraven in tudi brez vsake možnosti normalnega življenja in preživljanja. V kolikor podjetnik nima družine, in prijateljev praktično ne more preživeti. STANJE JE ALARMANTNO IN TAKO PERVERZNO, DA TERJA TAKOJŠNJE UKREPANJE. Človek - posameznik v tem sistemu ni vreden popolnoma nič - ko ga država ne more več obirati z davki in prispevki, mu začne piti kri in mu jo pije tako dolgo, dokler ne bo crknil pod kakšnim mostom. Ker posameznik proti državi ne more popolnoma nič (takšen brez denarja) predlagam, DA SE ZDRUŽIMO, DA NASTOPAMO SKUPNO (baje nas je že ogromno), da SKUPNO POSTAVIMO ZAHTEVE DRŽAVI, DA V PRAKSI UDEJANJA USTAVNA NAČELA TOREJ, DA DRŽAVA NE NASTOPA VEČ PROTIUSTAVNO, KO LJUDEM KRATI NAJBOLJ OSNOVNE ČLOVEKOVE PRAVICE. Nihče nam ne pomaga - če nimamo denarja, torej si moramo pamagati sami - med sabo. Predlagam torej, da se somišljeniki dobimo in organiziramo družbeno silo, ki jo bodo državne parazite prisilila spoštovati ustavo in zakone enake za vse.