Spoštovani!

Pred kratkim smo dobili pravnomočno odločbo denacionalizacije, ki jo je leta 1990 pričel moj oče. Lansko leto je oče umrl, imamo sklep o dedovanju. Z bratom sva se odločila, da za očetom v celoti deduje mama, saj sva že prej prejela vsak svoj enaki delež.
Mama in brat sta za začasnega skrbnika v postopku denacionalizacije pooblastila mene.
Ko smo prejeli pravnomočno odločbo me je odvetnica obvestila, da je potrebno pridobiti še dodaten sklep o dedovanju, ki ga lahko pripravim sama. Med vašimi sodelujočimi na portalu sem zasledila podobno vprašanje, vendar je bilo tudi navedeno, da so jim na SOD-u svetovali, da se zaradi davkov splača vložiti za vsako odločbo posebej.
1./Zanima me ali se v našem primeru splača vložiti tri vloge za dodaten sklep o dedovanju ali samo eno?
2./Ali je smiselno, da se pred novim dednim postopkom dogovorimo sami med sabo? Pričakovana je bila delitev med mamo, bratom in mano v enakih deležih ali je v tem primeru kako drugače?
3./ Ali moramo dogovor notarsko overiti oz. je zadosti samo overitev podpisov na Upravni enoti?
4./Ali se za vlogo za dodaten sklep plača taksa in koliko?
5./Ali se v primeru plačila odškodnine s strani SOD-a plača davek na dediščino in koliko?

Glede na to, da moram vlogo posredovati čim hitreje vas vljudno naprošam za odgovore.


Prosim pa še za naslednje mnenje: glede na trajanje postopka o denacionalizaciji, je naš prvotni odvetnik odšel v pokoj in nas predal svoji kolegici, odvetnici. Prvi odvetnik je dejansko opravil svoje delo korektno in nas vodil v pravo smer, plačevali smo mu vse sproti. Naslednja odvetnica pa se v celoten spis ni niti poglobila, saj je bil postopek že praktično pri kraju, sami pa smo zadevo že toliko obvladali in spoznali (18 let sodelovanja), da smo ji sami predlagali zahteve, ki jih je nato napisala v pritožbi. Sprašujem, ali tudi v tem primeru odvetnici pripada nagrada?

Lepo vas pozdravljam!

Jana Bošnak