Živim v LJ, Mesarska cesta. Gre za nove 5 nadstropne bloke. Blok nima klasične strehe, temveč sta zadnji dve nadstropji zunaj narejeni pod kotom cca 70 stopinj in sicer del predstavljajo okna stanovanj, del pa fasadne plošče iz umetne mase. Streha pa je nato ravna nad stanovanji v 5. nadstropju.

Pozimi se na teh ploščah zadržuje sneg in ko se ga nabere kritična masa, sneg zgrmi iz višine 10 metrov v naše atrije in na površine, po katerih hodimo stanovalci in naši obiskovalci. S tem smo seznanjeni vsi stanovalci in smo izredno pazljivi pri hoji pod "fasado".

Na fasadi, ki je kot rečeno v 4. in 5. nadstropju narejena postrani, ni nameščenih snegolovov, kar smo lastniki že večkrat opozarjali prodajalca Stanovanjski sklad RS in tudi graditelja Gradis skupina G, vendar le ti niso poskrbeli za tovrstno zaščito.

Jaz imam stanovanje v atriju. V atriju imamo tudi pokrite zunanje shrambe (pokrite s pločevino). To zimo se je zgodilo, da je sneg pri zdrsu in padcu iz 4. in 5. nadstropja poškodoval streho naše shrambe, tako da je vdrta in se na njej sedaj nabira voda. Če poškodbe ne bom odpravil, bo pločevina zaradi nabiranja vode začela povzročati korozijo, prav tako pa bodo prihodnji padci snega iz strehe povzročili še večje vdrtje strehe. (streha je že sedaj vdrta za več kot 5 cm).

Na Zavarovalnico Triglav, pri kateri imamo zavarovano zgradbo, sem naslovil zahtevek za odpravo škode, od njih pa sem dobil odgovor:

"V zvezi z reševanjem vašega odškodninskega zahtevka za škodo, ki ste jo utrpeli v škodnem dogodku dne 10.1.2010, vam sporočamo, da odškodninski zahtevek odklanjamo.

Obrazložitev:
Iz razpoložljive dokumentacije izhaja, da je oškodovanec kot eden od etažnih lastnikov na Mesarski cesti xx v Ljubljani utrpel škodo, ko mu je z dela stavbe padel sneg na streho zunanje stavbe in jo poškodoval.

Odškodninski zahtevek odklanjamo, saj naš zavarovanec (moja opomba: vsi lastniki stanovanj v naši stavbi) za nastalo škodo ni odgovoren. Iz opisa nastanka škodnega dogodka izjaja, da je do škode prišlo zaradi dejavnikov, ki niso v vzročni zvezi z dejanjem našega zavarovanca, saj slednjemu ni moč očitati nikakršnega protipravnega dejanja, kot enega bistvenih elementov krivdne odgovornosti. Iz priloženih fotografij izhaja, da je objekt na Mesarski cesti redno vzdrževan, zato našemu zavarovancu ni moč očitati nobene opustitve. Nastala škoda je v celoti posledica vremenskih razmer (v obdobju nastanka škode je namreč zapadla večja količina snega), od zavarovanca pa je nemogoče terjati, da bo v takšnih razmerah zagotavljal sprotno čiščenje snega (slednje mu tudi ne nalaga noben predpis).

Glede na navedeno zahtevek v celoti odklanjamo, saj našemu zavarovancu ni moč očitati nobene storitve ali opustitve in s tem odgovornosti za nastalo škodo."

Moje mnenje kot oškodovanca pri tem je, da njihova obrazložitev ne drži. Lastnik(i) stavbe so sigurno dolžni zagotoviti, da (če sem konkreten) sneg iz njihovih stavb ne pada na tla, kjer lahko poškoduje stvari ali živali ali ljudi. To ve vsak lastnik hiše, ki namesti snegolove na strehe in s tem prepreči ravno to padanje večjih količin snega in posledično ogrožanje premoženja in zdravja ljudi. Snegolovi bi morali biti nameščeni po mojem mnenju tudi na poševnih fasadah v 4. in 5. nadstropju, s čimer bi preprečili padanje velikih količin snega in leda v naše atrije in na skupne površine.

Tako smatram, da so lastniki stavbe na Mesarski cesti (med njimi tudi jaz kot solastnik) opustili dolžno ravnanje in sicer ker niso poskrbeli, da sneg ne bi padal na tla (v atrije, na skupne površine).

Resnica je, da je izvirni greh pri graditelju Gradis skupina G in pri Upravni enoti Ljubljana, ki je kljub temu, da na poševnih delih stavbe niso bili nameščeni snegolovi, izdala uporabno dovoljenje.

Res je tudi, da je nadzorni odbor to po prevzemu stanovanj s strani kupcev tudi zahteval od Gradis skupine G, ki pa tega ni hotel narediti.

Čas je tekel in predvidevam, da smo s tem, ko smo postali solastniki stavbe na Mesarski cesti, prevzeli tudi odgovornost za tovrstne primere.

Moje vprašanje sedaj je; ali je kje v zakonodaji zapisano, da moramo lastniki stanovanj, hiš, idr. v Ljubljani poskrbeti za to, da sneg ne pada iz naših stavb in ne ogroža premoženja in zdravja ljudi?

Našel sem Odlok o občinskih cestah občine Šentjur, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 58, dne 20. 7. 1999 in sprememba v št. 108/2007 z dne 27.11.2007, člen 47. (besedilo: z namenom, da se zagotovi varen in neoviran promet na javnih prometnih površinah, nalaga sosedom ob občinskih cestah, da morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na cesto vsuje sneg, pritrjene snegobrane.) Ali imamo tak odlok tudi v Ljubljani?

Sneg, ki pada iz vrha stavbe in je pokodoval streho moje zunanje shrambe, pada tudi na površine, po katerih hodimo stanovalci in obiskovalci. Zanima me, če bo odgovor zavarovalnice isti, ko bo takšna gmota snega (pogosto tudi delno zmrznjenega) padel enemu od naših otrok na glavo in ... To se bo prej ali slej zgodilo (menda se je celo že zgodilo nekemu odraslemu) ko bo nekdo ob času padanja kupa snega točno pod točko, kamor bo sneg padel!

Ima kdo kakšen predlog, kaj naj sedaj naredim, da se mi povrne škoda, ki je nastala zaradi opustitve varovanja pred tovrstno predvidljivo škodo?

Prilagam še fotografijo poškodbe.

PS: pri pogledu k sosedom sem ugotovil, da ima enako vdrto streho tudi eden od mojih sosedov.

Tu je še fotografija poškodbe.