priposestvovanje je pravni institut, s pomočjo katerega lahko nekdo, ki ni bil lastnik določene stvari, pod določenimi pogoji postane njen lastnik. Gre za "prelitje" dejanskega stanja v pravno stanje - če nekdo navzven daje vtis, da gre za lastnika, naj tudi "uradno" (pravno gledano) postane lastnik. Dotedanji formalni lastnik s priposestvovanjem svojo lastnino izgubi.

 

Priposestvovati je mogoče tako premičnine kot nepremičnine, pri čemer je priposestvovanje nepremičnin veliko pogostejše in ima tudi večji gospodarski pomen. Priposestvovalec je lahko tako fizična kot tudi pravna oseba.

Prvi pogoj: lastniška posest

stvar lahko priposestvuje le tisti, ki jo ima v posesti, kar pomeni, da izvaja dejansko oblast nad stvarjo (jo uporablja, na ali v njej živi, po njej vozi ipd.). Dodaten pogoj je, da gre za lastniško posest, da ima torej stvar v posesti, kot da je njegova. To avtomatično pomeni, da denimo najemnik ni lastniški posestnik in zato stvari ne more priposestvovati.

Drugi pogoj: dobrovernost posestnika

Da lahko pride do priposestvovanja, mora biti posestnik v dobri veri. Posestnik ni v dobri veri, če je vedel ali mogel vedeti, da ni upravičen do posesti. Klasičen primer nedobrovernega posestnika je tat - je sicer lastniški posestnik ukradene stvari (obnaša se kot njen lastnik), ni pa dobroveren, ker ve in mora vedeti, da ni upravičen do posesti.

Dobra vera pravnih oseb se presoja po dobri veri njenih organov (npr. direktor, prokurist) oziroma drugih oseb.

Tretji pogoj: potek časa (priposestvovalna doba) - 3 leta za premičnine, 10 let za nepremičnine

Dobroverni lastniški posestnik premičnine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku treh let. Dobroverni lastniški posestnik nepremičnine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku desetih let.

Posestnik mora biti ves čas trajanja priposestvovalne dobe v dobri veri. V priposestvovalno dobo se všteva čas, ko so posestni predniki trenutnega dobrovernega lastniškega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni lastniški posestniki.

Priposestvovanje služnosti

Priposestvovanje je tudi eden od možnih načinov pridobitve služnostne pravice. Gre za to, da lastnik gospodujočega zemljišča na služečem zemljišču sicer nima služnostne pravice, vendar pa služnost dejansko izvršuje (npr. vozi po sosednjem, služečem zemljišču), tako da mu služnostna pravica po določenem času pripade.

Če je lastnik gospodujoče stvari dobroveren (prepričan je, da ima služnostno pravico, ker npr. njegova družina že 50 let vozi po sosedovem zemljišču), je priposestvovalna doba deset let. Pogoj je, da služnost vse ta čas dejansko izvršuje.

Če je lastnik gospodujoče stvari nedobroveren, lastnik služeče stvari pa izvrševanju služnosti ne nasprotuje, se služnost priposestvuje v dvajsetih letih. Če lastnik služeče stvari nasprotuje, priposestvovanje ni mogoče.

Negativnih služnosti (npr. služnosti, da sosed ne bo zgradil stavbe nad določeno višino) ni mogoče priposestvovati.

  Osebni kontakt s strokovnjaki za nepremičninsko pravo – kliknite tukaj!