Pritožnik je v zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog zaradi prometnega prekrška navedel, da vozila, ki je sicer pisano nanj, ni vozil on ter kot dokaz predlagal zaslišanje sebe in prič, ki bi potrdile, da v času, ko je bil prekršen storjen, ni vozil vozila. Okrajno sodišče v Ljubljani je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo, ker pritožnik ni predložil nobenega listinskega dokaza za svoje trditve.

Ustavno sodišče je presodilo, da je okrajno sodišče z zahtevo po predložitvi listinskih dokazov kršilo ustavno pravico do izvajanja dokazov v korist obdolženca. V našem pravnem redu namreč velja načelo proste presoje dokazov, kar pomeni, da sodišča ne morejo omejevati subjektov glede tega, katere dokaze lahko predlagajo oziroma s katerimi dokazi lahko dokazujejo določena dejstva.

Za komentar odločbe smo poprosili pritožnika, sicer znanega strokovnjaka za ustavno pravo docenta dr. Saša Zagorca z ljubljanske Pravne fakultete. Njegovo razmišljanje objavljamo v celoti:

Za začetek anekdota o modrem policistu

Ne, ne gre za oksimoron. Pred leti sem se peljal z osebnim avtomobilom po albanskih hitrih cestah, ki niso tako »nobel« kot slovenske, verjetno so tudi stale mnogo manj. Maksimalna hitrost na njih je sicer za slovensko mentaliteto smešnih 100 km/h; sam sem pozabil, da nisem več v naših bratskih republikah in sem vozil krepko čez. Ustavil me albanski policist, ki se je nenadoma prikazal sredi dvopasovnice v moji smeri. Identificiral me je brez besed, saj je moje znanje albanščine bilo podobno njegovemu znanju slovenščine in drugih jezikov, ki jih govorim. Ko mi je vrnil dokumente, je z obema iztegnjenima dlanema z gibanjem naprej in nazaj nakazal, da naj umirim vožnjo. Poteza modrega albanskega policista je bila nepričakovana glede na izkušnje s slovenskimi, a se mi je po premisleku in glede na celotno situacijo zdela nadvse primerna in je z njegovega vidika obrodila sadove: od tedaj sem vozil po predpisih. Da ne bo pomote, z anekdoto želim povedati le to, da finančno kaznovanje in vodenje dolgotrajnih postopkov v zvezi s prometnimi prekrški ne vodi do najbolj optimalnih ciljev zagotavljanja varnosti v cestnem prometu. Naj bo to tudi iztočnica za moj komentar in končni premislek.

Kaj odločba US RS, poenostavljeno, sploh pravi?

Ustavno sodišče RS je v nedavni odločbi Up-3663/07, z dne 10.9.2009 odločilo, da je lahko izvajanje dokazov v korist obdolženca učinkovito le, če je obdolžencu v kazenskem postopku oziroma postopku o prekršku omogočeno, da se o njegovi odgovornosti odloči s pomočjo vseh razpoložljivih dokaznih sredstev, ki so primerna za ugotavljanje dejstev. S tem je obdolžencu dana možnost, da vpliva na ugotovitve sodišča o pravno relevantnih dejstvih in da v razmerju do nasprotne stranke ni zapostavljen. Za to, da se v obdolžencu v položaju domnevane odgovornosti onemogoči dokazovanje ene od okoliščin, ki je bistvena za odločitev o njegovi odgovornosti, ni videti ustavno dopustnega razloga. Stališče okrajnega sodišča, da razbremenilnega dokaza ne bo izvedelo, ker bi lahko obdolženec določeno odločilno dejstvo dokazal zgolj tako, da bi "dokumentiral", kje se je nahajal, pomeni nedopustno omejitev glede izbora dokaznih sredstev.

Po domače povedano, ustavno sodišče je reklo, da morajo pristojni organi izvesti vsak relevantni dokaz, s katerim obdolženec bodisi dokazuje razbremenilno dejstvo bodisi se izjasni o pravnih vidikih zadeve. Relevantni dokaz pa je tisti, ki je bistven za odločitev o odgovornosti obdolženca. Pristojni organ tako ne sme iskati »bližnjic« k obsodilni sodbi na podlagi zakonske domneve iz 233. člena veljavnega ZVCP. V praksi okrajnih sodišč je bilo namreč pogosto, da so prehitro uporabili pravno domnevo iz omenjenega člena.

Na tem mestu bi opozoril na zmotno stališče, ki ga navaja tudi novica na portalu Pravo za telebane (»Ustavno sodišče: da prekrška ni storil lastnik vozila, se lahko dokazuje s kakršnimikoli dokazi«). Ustavno sodišče je že večkrat dejalo, da pristojni organi niso dolžni upoštevati vseh dokazov. Sem sodijo:

• neprimerni dokazi (kateri so, US RS opiše v odločbi);
• nedosegljivi dokazi;
• dokazi, ki dokazujejo že dokazane ali jasne stvari;
• brezpomenski dokazi.

Ni odveč ponoviti, da sodišče glede na načelo proste presoje dokazov samo odloča o  tem, katere dokaze bo izvedlo  in kako bo presojalo njihovo verodostojnost.

Da pa bo veljaven dokaz v konkretnem primeru upoštevan, mora izpolnjevati nekaj pogojev:

• dokaz mora biti materialno pravno upošteven oziroma, z že znanimi besedami, je bistven za odločitev o odgovornosti obdolženca;
• obramba je glede dokaza utemeljila  potrebno  stopnjo  verjetnosti  obstoja  in  pravne upoštevnosti.

Kaj odločba US RS pomeni za naprej?

Vprašanje kaznovanja storilcev prometnih prekrškov z globami, ne da bi bil storilec na kraju sam identificiran, deluje kot dvoboj namiznega tenisa, kjer se na eni strani izmenjujejo vozniki oziroma lastniki vozil in tekmujejo zoper zbrano druščino pristojnih organov (redarstva, policijo in okrajna sodišča in morebiti spet zakonodajalec) na drugi strani. Obravnavana odločba US RS vrača ping-pong žogico spet nazaj na pristojne organe. Kaj bodo ti storili, ne morem predvideti. Odločba US RS jim sedaj narekuje, da bodo morali v podobnih primerih v celoti izvesti dokazni postopek, čemur so se do sedaj izogibali kot hudič križu.

Vprašati se bo potrebno, ali je kaznovanje obdolženih za prometne prekrške z globo, ne da se na kraju storitve prekrška identificira storilec, sploh še legitimno in smiselno. Nelegitimno se mi zdi, ker globa predstavlja zgolj posredni, tj. finančni, pritisk na voznike, da ne storijo prekrška, medtem ko neposredna nevarnost za varnost v cestnem prometu – kar je sploh primarni namen ZVCP - ni odpravljena (npr. parkirano vozilo na nedovoljenem mestu je še vedno nepravilno parkirano, prehitro vozilo nemoteno nadaljuje z vožnjo v prometu z nedovoljeno hitrostjo po »ujetju« na statični radar). Nesmiselno pa je zavoljo dejstva, da pristojni organi, posamezniki izgubijo ogromno energije, časa in delovnih resursov, da se kritični dogodek (ne) razjasni in ustrezno pravno sankcionira.

Pametni e-obrazci:

Zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog uradne osebe prekrškovnega organa

Zahteva za sodno varstvo zoper odločbo prekrškovnega organa

Ugovor zoper plačilni nalog uradne osebe prekrškovnega organa