Ko ljudje slišijo za detektiva, je običajna reakcija "Aha, tisti, ki zasleduje nezveste može in žene." Gre za stereotip, ki ne niti približno ne zajame celotnega spektra opravil, ki jih detektivi v resnici izvajajo. Za začetek - detektiv ne zasleduje, ker mu to ni dovoljeno, pač pa opazuje in poizveduje ter zbira informacije. Angažiranje detektiva ne pride v poštev le pri kaznivih dejanjih, pač pa tudi kot pomoč pri zbiranju dokazov v drugih sodnih postopkih, kjer se pogosto znajdemo pred problemom: "Vem, da imam prav, a kako naj to dokažem?".

Pravna podlaga
Katere podatke in informacije lahko zbira detektiv
Cena detektivskih storitev
Na nasedajte lažnim detektivom

Za detektivovo delo mora obstajati pravna podlaga

Posameznik ali pravna oseba, ki najame detektiva, mora imeti pravni interes v določeni zadevi. Zgolj radovednost, kaj počne sosed ponoči ali kaj podobnega, ni pravni interes. Ali pravni interes obstaja, preveri detektiv, preden prevzame naročilo; če interesa ni, detektiv dela ne sme prevzeti.

Detektiv mora za naročnikom skleniti pisno pogodbo in od njega pridobiti pooblastilo za detektivske storitve.

Nazaj na kazalo

Zbiranje podatkov in informacij

Je bistvo detektivovega dela. Vendar pa detektiv pri zbiranju informacij ni neomejen, saj zakon točno določa, katere informacije ali podatke sme zbirati, od kod jih sme pridobivati in od koga jih sme zbirati.

Zbira torej lahko informacije:
- o osebah, ki so pogrešane ali skrite, o dolžnikih, o avtorjih anonimnih pisem in o povzročiteljih materialnih in nematerialnih škod;
- o predmetih, ki so ukradeni ali izgubljeni;
- o dokaznem gradivu, potrebnem za zavarovanje ali dokazovanje pravic in upravičenj stranke pred pravosodnimi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah;
- o ravnanju delavcev pri upoštevanju konkurenčne klavzule;
- o podatkih o uspešnosti in poslovnosti pravnih oseb (bonitete);
- o kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tožbo, ter o njihovih storilcih (npr. razžalitev, obrekovanje);
- o disciplinskih kršitvah in disciplinskih kršiteljih;
- o kandidatih za zaposlitev, v okviru vsebine pisnega soglasja kandidata za zaposlitev,
- o spoštovanju bolniške odsotnosti zaposlenih.

Najširše možnosti detektivu daje tretja alineja, saj zbiranje informacij o dokaznem gradivu lahko zajema vsa področja človekovega delovanja. Gre za dokaze, zbrane na terenu (od ljudi, naključno, iz javnih občil, z opazovanjem, s fotografijami, video posnetki, zvočnimi posnetki) in v dokumentih (pri sodnih ali drugih organih),ki lahko služijo kot dokaz pred sodiščem ali drugim organom.

Koliko stanejo detektivske storitve?

Cena je po dogovoru. Povprečne postavke se trenutno gibljejo okrog 40 EUR na uro, pri čemer se prevozni in drugi morebitni stroški plačajo posebej.

Nazaj na kazalo

Opozorilo: brez značke in licence detektiva ni!

Samo detektiv, ki ima značko in licenco, ki vam ju mora na zahtevo tudi pokazati, se lahko imenuje detektiv in lahko zakonito opravlja detektivske storitve.

Pri angažiranju detektiva je zato treba paziti, da slučajno ne najamemo "detektiva", ki to ni. Če taka oseba zbira osebne podatke posameznikov, stori kaznivo dejanje, v kazenskem postopku pa se lahko hitro znajde tudi naročnik takega "detektiva".

Enako velja za razna bolj ali manj nasilna "prepričevanja" in grožnje dolžnikom ali drugim osebam. Pravi detektivi tega ne delajo, ker za to tudi ni zakonske podlage. Detektivi ne opravljajo izvršbe in ne izterjujejo dolgov, lahko pa preverjajo, kakšne so možnosti za izvršbo (podatki o dolžnikovem premoženju)!

Nazaj na kazalo