Čeprav gre za tako rekoč slovensko folkloro, to področje v praksi povzroča kar nekaj nejasnosti in zmede celo pri pravnikih. Zlato pravilo, ki si ga je nujno zapomniti, se tu glasi: pri motenju posesti se nikoli ne sprašujemo o pravici do posesti, pač pa zgolj o tem, ali je nekdo imel posest na določeni stvari in ali je bila ta posest motena. Dobro se primite, da ne padete po tleh: celo tat, ki je stvar ukradel, je upravičen do varstva pred motenjem posesti na ukradeni stvari in to celo v razmerju do lastnika stvari! Kako je to mogoče?

Razlog za tako ureditev je, da pravni red pod določenimi pogoji daje prednost dejanskemu stanju in se (vsaj v prvi fazi) ne vpraša, ali je tako stanje tudi pravno pravilno, utemeljeno. Poleg tega preprečuje samovoljno in nasilno ravnanje posameznikov in pričakuje, da se bodo v primeru spora obrnili na sodišče in da pravice ne bodo jemali v svoje roke.

Od zgoraj omenjenega lastnika stvari pravni red seveda ne pričakuje, da naj se mirno pusti okrasti. A če je do kraje prišlo in je lastnik izgubil posest na ukradeni stvari, praviloma ne sme samovoljno vzeti od tatu svoje stvari nazaj, pač pa se mora s svojim zahtevkom za vrnitev stvari obrniti na sodišče. V nasprotnem primeru ga tat lahko toži zaradi motenja posesti.

O čem presoja sodišče?

V sporih zaradi motenja posesti sodišče ugotavlja zgolj in samo to, ali je nekdo (posestnik) neko stvar imel v posesti, torej v neposredni ali posredni fizični oblasti, in ali je nekdo drug to posest motil. Pri tem ne ugotavlja in se ne ukvarja z vprašanjem, ali je posestnik imel pravico imeti stvar v posesti. Nekateri tipični primeri motenja posesti so:
- sosed začne z avtom voziti po vaši parceli;
- žena zamenja ključavnico na skupnem stanovanju, v katerem živita z možem in mu ne izroči novega ključa;
- na dovozno pot do vaše hiše sosed navozi kup kamenja in drevesna debla;
- neznanec vam ukrade mobilni telefon.

Kaj lahko odloči sodišče?

Če ugotovi, da je prišlo do motenja posesti, sodišče osebi, ki je motila posest, lahko:
- naloži, da mora prenehati z motenjem posesti (npr. prenehati voziti po sosedovi parceli;
- naloži, da mora vrniti odvzeto posest (npr. vrniti ukradeni mobilni telefon, zamenjati nazaj staro ključavnico ali izročiti ključe od nove) - naloži odpravo motilnih dejanj in vrnitev prejšnje stanje (npr. odstranitev navoženega kamenja in debel); - prepove bodoče motenje; - zagrozi z denarno kaznijo, če bi z motenjem nadaljevala ali ga ponovila.

Pozor: časa je samo 30 dni

Sodni postopek zaradi motenja posesti naj bi bil hiter. Zato je tudi rok za vložitev tožbe kratek: 30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo.
Najbrž zdaj razmišljate: če sosed začne voziti po moji parceli ali če žena zamenja ključavnico in če zamudim 30 dnevni rok, sem pečen - potem bosta to lahko počela za vse večne čase. Kar brez skrbi! Kadarkoli je mogoče v ločenem postopku zahtevati sodno varstvo posesti na podlagi pravice do posesti, ne glede na to, ali ste vložili tožbo zaradi motenja posesti ali ne. La da v takem postopku ne bo dovolj, da dokažete, da ste imeli na določeni stvari posest, pač pa boste morali dokazati, da ste imeli pravico do posesti, npr. lastninsko pravico na parceli, po kateri je začel sosed voziti, ali da ste bili solastnik stanovanja z zamenjano ključavnico.   Pameten e-obrazec: Opozorilo pred tožbo v primeru motenja oziroma odvzema posesti  

Pameten e-obrazec: Tožba zaradi motenja posesti