Ste nekomu že dalj časa nekaj dolžni, pa premišljujete, kako bi se po zakoniti poti izognili plačilu? Morda obstaja način: zastaranje pomeni, da upnik po določenem času od nastanka terjatve (terjatev) ne more več zahtevati, da naj dolžnik izpolni svojo obveznost do njega (npr. plača dolg, opravi delo, za katero sta se dogovorila ipd.). Gre za določen pritisk na upnike, da naj pravočasno terjajo svoje dolžnike ali pa tvegajo, da jim bodo terjatve propadle. Seveda pa morajo biti za to, da se dolžnik lahko "rešuje" s pomočjo zastaranja, izpolnjeni nekateri pogoji. Berite naprej in izvedeli boste, kateri.

Nazaj na kazalo

Izpolnitev zastarane obveznosti - napaka brez popravnega izpita

Če dolžnik izpolni zastarano obveznost, nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal, in to celo če ni vedel, da je njegova obveznost do upnika zastarana!

Naslednje pomembno pravilo pravi, da se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev (ne zadostuje pa upnikova pisna ali ustna zahteva dolžniku, naj izpolni obveznost). Zastaranje se pretrga tudi, če dolžnik pripozna dolg, tako da upniku poda izjavo o pripoznanju ali da kaj plača na upnikov račun, da plača obresti ali dá zavarovanje. Po pretrganju začne zastaranje znova teči, čas, ki je pretekel pred pretrganjem, pa se ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon. Da lahko govorimo o zastaranju, mora znova preteči celoten zastaralni rok, pri čemer lahko ponovno pride do pretrganja.

Nazaj na kazalo

Zadržanje zastaranja

Zakon določa, da v nekaterih primerih zastaranje ne teče. Tako ne teče zastaranje med zakoncema in med zunajzakonskim partnerjema ter med starši otroki, dokler obstaja roditeljska pravica (do polnoletnosti otrok). Zastaranje tudi ne teče ves tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti. Ko preneha vzrok za zadržanje (npr. zakonska zveza se razveže), začne zastaranje (ponovno) teči; čas, ki je pretekel pred zadržanjem, se všteje v zastaralni rok.

Kdaj začne zastaranje teči

Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Primer: kupec bi moral naročeno blago plačati najkasneje 15. dne v mesecu. Prodajalec (upnik) ga je imel 16. dne zato že pravico terjati za plačilo, kar pomeni, da je zastaranje začelo teči 17. dne v mesecu.

V nekaterih primerih pa zakon določa drugačen začetek teka zastaranja. Tako začne zastaranje pri terjatvah, ki zastarajo v enem letu (elektrika, ogrevanje, plin, voda, RTV naročnina idr.), teči šele po preteku leta, v katerem je terjatev zapadla v plačilo. Primer: upnik bi moral RTV naročnino plačati najkasneje do 15. 7. leta x. Zastaranje začne teči po preteku leta x, torej 1. 1. leta x+1 in zastara po preteku enoletnega zastaralnega roka, to je 1. 1. leta x+2.

Zastaralni roki 

Čas, ki je potreben za zastaranje (zastaralni rok), določa zakon. Upnik in dolžnik ga z dogovorom ne moreta niti skrajšati niti podaljšati. Splošni zastaralni rok je 5 let in velja za vse terjatve, pri katerih zakon ne določa drugačnega zastaralnega roka. Ta rok velja tudi za obročna odplačila. Nekateri posebni zastaralni roki pa so naslednji: 

- 1 leto: terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage, če je bila dobava oziroma storitev izvršena za potrebe gospodinjstva; terjatve RTV postaj za sprejem programov; terjatve pošte, telegrafa in telefona za uporabo telefonov in poštnih predalov; terjatve za naročnino na občasne publikacije (časopisi, revije); terjatev za storitve zagotavljanja dostopa do medmrežja, za storitve zagotavljanja uporabe elektronske pošte in elektronskih poštnih predalov, za storitve vzdrževanja spletnih strani in za storitve, povezane z dostopom do kabelskih in satelitskih radijskih in televizijskih programov, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih; terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih. Posebnost teh terjatev je, da začne zastaranje teči šele po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo; 

- 3 leta: terjatve občasnih dajatev (obresti, preživnina); terjatve iz gospodarskih pogodb; terjatev najemnine (zakupnine); odškodninske terjatve (3 leta odkar je oškodovanec zvedel za škodo in povzročitelja); 

- 10 let: terjatev na izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo; terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom (gre za terjatve, katerih obstoj in višino je nedvoumno ugotovilo sodišče ali drug organ; mednje sodijo tudi terjatve, glede katerih je bil izdan pravnomočen sklep o izvršbi);

- 15 let: odškodninska terjatev za škodo, povzročeno z dejanjem spolne zlorabe mladoletne osebe (zastara v petnajstih letih po polnoletnosti oškodovanca); 

- ko se izteče čas, predpisan za zastaranje kazenskega pregona: odškodninska terjatev, če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem (samo v primeru, ko je za kazenski pregon predpisan daljši zastaralni rok kot je zastaralni rok po opisanih pravilih).

Nazaj na kazalo

Zavarovane terjatve - posebnost!

Kadar je upnikova terjatev zavarovana z zastavno pravico (zastavna pravica) ali hipoteko, se upnik celo po preteku zastaralnega roka lahko poplača iz obremenjene stvari (ne pa več iz drugega dolžnikovega premoženja!), po pogojem, da jo ima v rokah (v posesti) ali da je njegova pravica vpisana v javni knjigi (npr. hipoteka v zemljiški knjigi).

Vendar pa velja to pravilo samo za glavno terjatev. Zastarane terjatve za obresti in druge občasne dajatve se ne morejo poplačati niti iz obremenjene stvari.