Ko so ljudje udeleženi v postopkih na sodiščih, jih pogosto mučita dve vprašanji: 1. ali se lahko zastopam sam ali pa me mora obvezno zastopati kdo drug, npr. odvetnik, in 2. ali je pametno, da najamem strokovno pomoč? V tem prispevku bomo skušali odgovoriti samo na prvo vprašanje. Odgovor se glasi: razen redkih izjem se na sodiščih lahko zastopate sami!

Sodelavci portala pogosto opažamo, da so mnogi ljudje prepričani, da se v sodnih postopkih ne morejo oziroma ne smejo zastopati sami ter da morajo zato angažirati zastopnika, navadno odvetnika. Resnica je drugačna: pred sodišči imate pravico, da nastopate in se zastopate sami! (Kot že rečeno se ta članek ne ukvarja z vprašanjem, ali je takšno ravnanje pametno in koristno.)

V redkih primerih se ne moremo zastopati sami

1. Poslovno nesposobne osebe (mladoletni, duševno prizadeti) morajo zastopati zakoniti zastopniki (starši, skrbnik).
2. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (revizija, zahteva za obnovo postopka, ...) v pravdnem postopku (pravdni postopek) mora stranko zastopati odvetnik, razen če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. V takem postopku se torej ne smemo zastopati sami.
3. V upravnem sporu (upravni spor) je v postopku s pritožbo in izrednimi pravnimi sredstvi obvezno zastopanje s strani osebe, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Tudi tu se torej ne moremo zastopati sami.
3. V kazenskem postopku (kazenski postopek) je v določenih primerih določeno, da mora obdolženec obvezno imeti zastopnika (ki se v tem postopku imenuje zagovornik), torej tudi če tega sam ne želi. Kljub zagovorniku pa lahko tudi v takih primerih obdolženec še vedno samostojno nastopa v postopku.

Kdo nas lahko zastopa, če se odločimo, da se ne bomo zastopali sami?

V večini postopkov se torej lahko zastopamo sami. Če pa se odločimo, da se bomo zastopanje prepustili nekomu drugemu, je naslednje vprašanje, ali je to lahko kdorkoli ali pa mora biti točno določena oseba, npr. odvetnik. Odgovor je tu nekoliko bolj kompliciran, ker je odvisen od vrste postopka.

V pravdnem postopku pred okrajnim sodiščem je zastopnik (ki se imenuje pooblaščenec) lahko vsak, ki je popolnoma poslovno sposoben (načelno vsak, ki je polnoleten): sorodnik, sosed, prijatelj, znanec, ... in seveda tudi odvetnik ali odvetniška družba. V postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Enaka pravila veljajo za nepravdni postopek ter za postopek v delovnih in socialnih sporih, s tem da je pri zadnjih dveh v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pooblaščenec lahko tudi predstavnik sindikata oziroma združenja delodajalcev, če ga ta zaposli za zastopanje svojih članov, in je opravil pravniški državni izpit.

V kazenskem postopku je zagovornik lahko samo odvetnik, ki ga lahko nadomešča odvetniški kandidat; pred Vrhovnim sodiščem je lahko zagovornik zgolj in samo odvetnik.   V postopku o prekršku sta možnosti dve: - če gre za t.i. hitri postopek, to je postopek pri prekrškovnem organu (policija, inšpektorat itd.), je lahko zastopnik vsak, ki je popolnoma poslovno sposoben (gre za smiselno uporabo določb upravnega postopka). - v rednem sodnem postopku je lahko zagovornik samo odvetnik, ki ga lahko nadomešča odvetniški kandidat   V splošnem upravnem postopku je pooblaščenec lahko vsak, ki je popolnoma poslovno sposoben. Za zastopanje se lahko pooblasti tudi pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje določene dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami in obveznostmi, ki jih uveljavlja stranka (npr. projektantsko podjetje, ki izdeluje gradbeno dokumentacijo).  

Notar lahko zastopa stranke v nepravdnih zadevah (dedovanje, odvzem roditeljske pravice, razglasitev pogrešanca za mrtvega, ...), če so te zadeve v neposredni zvezi s kakšno notarsko listino, sestavljeno pri njem.

Pameten e-obrazec: Pooblastilo za zastopanje