darilna pogodba je ena od pogodb, pri kateri ne zadostuje, da se stranki - darovalec in obdarjenec - sporazumeta o bistvenih sestavinah (kar sicer praviloma zadostuje za veljavnost pogodbe ), pač pa mora imeti darilna pogodba tudi posebno obliko.

Na splošno obstajata dve možnosti za veljavno sklenjeno darilno pogodbo:

1.  Darovalec na obdarjencu takoj prenese darovano stvar, tako da obdarjenec z njo lahko prosto razpolaga. Tak primer so denimo rojstnodnevna in druga priložnostna darila, ko se obdarjencu darovana stvar izroči v roke ali kako drugače.

2. Če darovalec darovane stvari ne prenese takoj na obdarjenca, mora biti darilna pogodba sklenjena v pisni obliki. Če pisne oblike ni, obdarjenec ne more s tožbo zahtevati izpolnitve pogodbe.

Primer: darovalec obdarjencu ustno obljubi, da mu bo naslednji dan podaril avtomobil, obdarjenec pa se s tem strinja. Če si darovalec naslednji dan premisli in avtomobila noče izročiti, obdarjenec na noben način, niti s tožbo, ne more priti do avtomobila. Če bi prejšnji dan dogovor zapisala, bi obdarjenec lahko darovalca uspešno tožil na izročitev avtomobila. Prav tako bi bila pogodba veljavno sklenjena, če bi darovalec prejšnji dan obdarjencu izročil ključe avtomobila ali mu ga na drug način izročil.

Posebna pravila za posebne primere

V nekaterih primerih za veljavnost darilne pogodbe ne zadostuje niti takojšnja izročitev darila niti pisna oblika, temveč zakon predpisuje dodatne zahteve.

Pri nepremičninah mora biti podpis darovalca na pogodbi notarsko overjen (če smo povsem natančni, zadostuje, da je overjen podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu (zemljiškoknjižno dovolilo), ki je lahko ločeno od darilne pogodbe).

Darilne pogodbe med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa.