Pogajanja so neobvezna faza pred sklenitvijo pogodbe. Če gremo v trgovino kupit kruh, pogajanj ni, že pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ali pri dogovarjanju z obrtniki pa do njih lahko pride (usklajevanje o tem, kaj se bo delalo in koliko bo stalo). Pri pomembnejših poslih so pogajanja običajna. Ali lahko stranke od pogajanj odstopijo brez posledic ali pa ta vendarle povzročajo določene obveznosti, čeprav niso pripeljala do sklenitve pogodbe?

predpogodba je pogodba, s katero se stranki zavežeta, da bosta pozneje sklenili drugo, glavno pogodbo. Navadno se predpogodba sklene takrat, ko stranki še nimata vseh podatkov za sklenitev glavne pogodbe ali ko še niso znane vse okoliščine za sklenitev glavne pogodbe. Če je za veljavnost glavne pogodbe predpisana določena oblika (npr. pisnost), mora biti tudi predpogodba sklenjena v enaki obliki.

Včasih se zgodi, da sklenemo pogodbo, za katero bi bilo bolje, da je ne bi. Bodisi so nas k sklenitvi prisilile težke gmotne razmere ali lahkomiselnost (in smo npr. najeli "izredno ugoden" kredit) bodisi po sklenitvi ugotovimo, da smo od sopogodbenika prejeli mnogo manjšo vrednost, kot smo jo dali v zameno (npr. za velik denar kupimo stvar, ki se izkaže za ničvredno).

Gre za primere, ko ne moremo govoriti o grožnji, zmoti ali prevari, ki so razlog za izpodbijanje (razveljavitev) pogodbe. Kljub temu nam zakon daje možnost, da se takih neugodnih pogodbenih obveznosti rešimo.

"Sodelavcu sem naredil uslugo in šel na banko podpisat, da je lahko dobil kredit, zdaj pa me banka terja za plačilo tega kredita, s katerim v bistvu nimam nobene zveze! To ni pravično." Žal prepogosto slišane besede, ki pa odlično ponazarjajo, v kakšen položaj nas lahko spravi prevelika zaupljivost in premajhno zavedanje pravnih pasti, ki prežijo na nas.
 
Poroštvo je smrtno resna stvar - ne igrajte se z njo!

Pogodbe, ki nasprotujejo, ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, so nične (za več informacij o ničnih pogodbah kliknite tukaj). Obstajajo pa tudi pogodbe, ki teh prepovedi sicer ne kršijo, a je pri njihovem sklepanju prišlo do določenih napak v volji pogodbenih strank (stranka je pogodbo npr. sklenila pod prisilo ali v zmoti). Take pogodbe so izpodbojne, kar pomeni, da lahko stranka zahteva njihovo razveljavitev.

Izpodbojne so tudi pogodbe, ki jih sklenejo stranke, ki nimajo potrebne poslovne sposobnosti za sklenitev, ter pogodbe, za katere zakon izrecno določa, da so izpodbojne.