Včasih se zgodi, da sklenemo pogodbo, za katero bi bilo bolje, da je ne bi. Bodisi so nas k sklenitvi prisilile težke gmotne razmere ali lahkomiselnost (in smo npr. najeli "izredno ugoden" kredit) bodisi po sklenitvi ugotovimo, da smo od sopogodbenika prejeli mnogo manjšo vrednost, kot smo jo dali v zameno (npr. za velik denar kupimo stvar, ki se izkaže za ničvredno).

Gre za primere, ko ne moremo govoriti o grožnji, zmoti ali prevari, ki so razlog za izpodbijanje (razveljavitev) pogodbe. Kljub temu nam zakon daje možnost, da se takih neugodnih pogodbenih obveznosti rešimo.

Čezmerno prikrajšanje
Oderuška pogodba
Oderuške obresti 

Čezmerno prikrajšanje

O njem govorimo, kadar obstaja med pogodbenimi obveznostmi pogodbenih strank očitno nesorazmerje. Primer: naročnik je podjemniku po pogodbi dolžan plačati 1.000 EUR za obrezovanje treh manjših sadnih dreves. Nesorazmerje mora obstajati ob sklenitvi pogodbe; če pride do nesorazmerja po sklenitvi (npr. zaradi teka pogodbenih obresti ipd.), ne moremo govoriti o čezmernem prikrajšanju. O tem, ali gre za očitno nesorazmerje ali ne, presoja sodišče - ne obstajajo nobena trdna pravila.

Dodaten pogoj je, da oškodovana stranka (v našem primeru naročnik) ob sklenitvi pogodbe ni vedela in ni bila dolžna vedeti za pravo vrednost. Kdor nekaj zavestno preplača, se ne more sklicevato na čezmerno prikrajšanje.

Oškodovana stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe, in sicer najkasneje v enem letu od sklenitve. Tej pravici se ne more vnaprej odpovedati. pogodba je torej izpodbojna.

Izjema: tudi če je prišlo do čezmernega prikrajšanja, se ne more zahtevati razveljavitev pogodbe, če:
- gre za t.i. pogodbo na srečo (kupim srečko - nesorazmerje med obveznostmi loterije in mojimi obveznostmi v eno ali drugo smer je lahko neskončno, toda ...);
- gre za pogodbo, sklenjeno na podlagi javne dražbe;
- gre za pogodbo, pri kateri je bila za neko stvar plačana višja cena zaradi posebne naklonjenosti (za veliko denarja kupim sicer ničvredno uro, ki pa je bila prej skozi več rodov last moje družine).

Nazaj na kazalo

Oderuška pogodba = čezmerno prikrajšanje + dodatek

Da lahko govorimo o oderuški pogodbi, mora obstajati očitno nesorazmerje med tem, kar ena stranka da ali stori, in koristjo, ki si jo od nasprotne stranke izgovori zase ali za koga tretjega (= čezmerno prikrajšanje), podana pa mora biti še katera od naslednjih okoliščin:
- izkoriščanje stiske ali težkega premoženjskega stanja sopogodbenika;
- izkoriščanje nezadostne izkušenosti ali lahkomiselnosti sopogodbenika;
- izkoriščanje odvisnosti sopogodbenika (npr. v odnosu delodajalec - delavec).

Oderuška pogodba je nična, z vsemi posledicami, ki jih zakon določa za ničnost - več o tem si lahko preberete tukaj - kliknite!

Pogodbenik, ki je oškodovan, lahko v 5 letih od sklenitve pogodbe pri sodišču zahteva zmanjšanje svojih pogodbenih obveznosti na pravičen znesek. Če je to mogoče, sodišče zahtevku ugodi in pogodba ostane v veljavi v spremenjeni obliki.

Pogodbenik, ki si zase izgovori nesorazmerno korist, lahko s tem stori tudi kaznivo dejanje oderuštva!

Nazaj na kazalo

Oderuške obresti

Poseben primer oderuške pogodbe so oderuške obresti. Šteje se, da gre za oderuške obresti, kadar je v pogodbi dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za več kot 50% višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti. Oderuške obresti pomenijo oderuško pogodbo in posledično ničnost.

A domneva oderuških obresti ni absolutna, saj lahko upnik dokaže, da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanja dolžnika, njegove nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da korist, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti.

Domneva oderuških obresti ne velja gospodarkske pogodbe (pogodbe, ki jih sklepajo gospodarski subjekti med seboj).

Nazaj na kazalo