Pogodbe, ki nasprotujejo, ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, so nične (za več informacij o ničnih pogodbah kliknite tukaj). Obstajajo pa tudi pogodbe, ki teh prepovedi sicer ne kršijo, a je pri njihovem sklepanju prišlo do določenih napak v volji pogodbenih strank (stranka je pogodbo npr. sklenila pod prisilo ali v zmoti). Take pogodbe so izpodbojne, kar pomeni, da lahko stranka zahteva njihovo razveljavitev.

Izpodbojne so tudi pogodbe, ki jih sklenejo stranke, ki nimajo potrebne poslovne sposobnosti za sklenitev, ter pogodbe, za katere zakon izrecno določa, da so izpodbojne.

Napake glede volje: grožnja, bistvena zmota, prevara,  ...

O grožnji govorimo, kadar sopogodbenik ali kdo tretji pri pogodbeni stranki povzroči utemeljen strah, zaradi katerega ta sklene pogodbo. Strah se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju ali telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.

Zmota je bistvena, če se stranka moti o bistvenih lastnostih predmeta pogodbe ali o osebi sopogodbenika (kadar je oseba sopogodbenika pomembna za pogodbo, npr. pogodba o izdelavi kipa s slovitim kiparjem) ali o "odločilnih okoliščinah pogodbe". Primer: kupec je zmotno prepričan, da ima avtomobil, ki ga kupuje, dizelski motor, dejansko pa ima bencinskega - kupec se v tem primeru moti o bistveni lastnosti predmeta pogodbe. Ni pa bistvena zmota, če misli, da avtomobil pospeši do 100 km/h v 9,7 sekunde, v resnici pa avto do te hitrosti pospeši v 9,9 sekunde.

Prevara je zmota, ki jo je povzročil sopogodbenik, z namenom, da bi stranko napeljal k sklenitvi pogodbe, ali ki jo je povzročil kdo tretji.

Pogodbe, sklenjene z mladoletniki; odobritev zakonitega zastopnika

Mladoletnik, ki še ni dopolnil 15 let, je poslovno popolnoma nesposoben in ne more sam v svojem imenu sklepati pogodb. Pogodba, ki jo sklene taka oseba, ni niti nična niti izpodbojna, pač pa sploh ne nastane! (Pri tem je treba ločevati primere, ko tak mladoletnik nastopa kot "sel" za nekoga drugega - starši ga npr. pošljejo v trgovino, da zanje kupi stvari). Zaradi praktičnosti se to pravilo v življenju ne izvaja dosledno.

Mladoletnik, ki je dopolnil 15 let, lahko načelno sam sklepa pogodbe, vendar pa je pri pogodbah, ki bistveno vplivajo na njegovo življenje ali ki lahko vplivajo na njegovo življenje (tudi če ne-bistveno) tudi po polnoletnosti, za veljavnost pogodbe potrebna odobritev zakonitega zastopnika (staršev ali skrbnika).

Če je mladoletnik brez odobritve sklenil pogodbo, ki zahteva odobritev s strani zakonitega zastopnika, je taka pogodba izpodbojna. Če jo zakoniti zastopnik kasneje odobri, ostane pogodba v veljavi. Skrajni rok za vložitev tožbe na razveljavitev pogodbe je 3 mesece, odkar mladoletnik pridobi polno poslovno sposobnost (načelno se ta pridobi z 18 leti starosti).

Pravice mladoletnikovega sopogodbenika

Sopogodbenik, ki ni vedel za omejeno poslovno sposobnost (ali pa je zanjo vedel, pa ga je mladoletnik prevaral, češ da je njegov zakoniti zastopnik pogodbo odobril), lahko odstopi od pogodbe, ki jo je sklenil brez odobritve mladoletnikovega zakonitega zastopnika. To pravico mora izkoristiti v 30 dneh, odkar izve za mladoletnikovo omejeno poslovno sposobnost.

Prav tako lahko sopogodbenik od zakonitega zastopnika zahteva, da se izreče, ali pogodbo odobrava ali ne. Če se zakoniti zastopnik v 30 dneh od tega poziva ne izreče, da odobrava pogodbo, se šteje, da je odobritev zavrnil.

Posledice izpodbojnosti: zahteva za razveljavitev pogodbe, povrnitev škode

Če je pogodba izpodbojna, je mogoče zahtevati, da se razveljavi. Vendar pa to lahko zahteva samo tisti pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, npr. samo tisti, ki je bil v zmoti (ne pa tudi sopogodbenik - ta pa lahko zahteva, da se prvi pogodbenik v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, izreče, ali ostaja pri pogodbi ali ne, ker bo sicer štel, da je pogodba razveljavljena; če prvi pogodbenik na tak poziv ne odgovori, se šteje, da je pogodba razveljavljena).

Če je pogodba razveljavljena, morata pogodbenika drug drugemu vrniti vse, kar sta (če sta) na podlagi pogodbe prejela; če to ni mogoče (stvar je bila npr. porabljena), morata dati denarno nadomestilo.

Odškodnina: Pogodbenik, pri katerem je vzrok izpodbojnosti, je svojemu sopogodbeniku odgovoren za škodo, ki mu nastane zaradi razveljavitve pogodbe, če sopogodbenik ni vedel in ni bil dolžan vedeti za vzrok izpodbojnosti pogodbe. Če je torej nekdo drugega z grožnjo ali prevaro prepričal v sklenitev pogodbe, seveda ni upravičen do odškodnine zaradi razveljavitve pogodbe.

In za konec ... še dve pravili glede prevare

Prevara, ki jo je storil kdo tretji (ne sopogodbenik!), ima za posledico izpodbojnost pogodbe, če je sopogodbenik ob sklenitvi pogodbe vedel ali bi bil moral vedeti za prevaro.

Neodplačna pogodba (npr. darilna) se lahko razveljavi tudi, če je prevaro storil kdo tretji, ne glede na to, ali je sopogodbenik ob sklenitvi pogodbe vedel ali bi bil moral vedeti za prevaro.