Stranke načelno prosto oblikujejo vsebino svojih pogodbenih odnosov, kar pomeni, da lahko vsebino pogodb, ki jih sklepajo, oblikujejo, kot same želijo - pri veliki večini pogodb njihova vsebina torej ni predpisana. Velja načelo, da je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano. Nekaj prepovedi pa vendarle obstaja in če stranke z vsebino pogodbe katero od prepovedi kršijo, šteje zakon tako pogodbo za nično, to pa ima približno ima enake posledice, kot da pogodba sploh ne bi bila sklenjena.

Splošno pravilo

Zakon določa: Pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, je nična (če ni za posamezen primer določeno kaj drugega). Poenostavljeno to pomeni, da je nična pogodba, katere izvedba bi pomenila kršitev predpisov ali moralnih načel. Primer: dogovor naročnika in tatu o tem, da bo tat ukradel umetniško sliko in jo izročil naročniku, naročnik pa mu bo za to plačal, je ničen. Tudi če tat sliko ukrade in jo prinese naročniku, mu ta kljub sklenjeni pogodbi ni dolžan plačati dogovorjenega zneska. Primer iz sodne prakse: posojilna pogodba, ki poleg ustreznih pogodbenih obresti določa še dodatno plačilo obresti v višini 60 % posojene glavnice, očitno nasprotuje moralnim načelom in je nična.

Posebni primeri, ko je pogodba nična

Poleg splošnega pravila so v zakonodaji določeni še nekateri posebni primeri, ko je pogodba nična. Nekateri od njih so:

- če je predmet obveznosti nemogoč; primer: prodajna pogodba za Sonce;

- če pogodba ni sklenjena v predpisani obliki; primer: pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki je namesto v obliki notarskega zapisa sklenjena ustno;

- oderuška pogodba ; to je pogodba, pri kateri kdo izkoristi stisko ali težko premoženjsko stanje drugega, njegovo neizkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je po pogodbi sam dolžan dati ali storiti;

- prodajna pogodba za stvar, ki je izven pravnega prometa, npr.  za človeški organ ali del telesa;

- pogodba, s katero odvetnik ali kakšen drug prevzemnik naročila kupi sporno pravico, katere uveljavitev mu je bila zaupana;

- pogodba o zaposlitvi z osebo, ki še ni dopolnila 15 let.

Posledice ničnosti

Če je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe. Če vrnitev ni mogoča, je treba dati ustrezno denarno nadomestilo. V zgornjem primeru mora posojilojemalec vrniti celoten znesek kredita, posojilodajalec pa vse prejete obroke kredita.

Pogodbenik, ki je kriv za sklenitev nične pogodbe, odgovarja sopogodbeniku za škodo, ki mu nastane zaradi ničnosti pogodbe, če sopogodbenik ni vedel in ni bil dolžan vedeti za vzrok ničnosti.

Pomembno: na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti, torej tudi če se stranka nanjo ne sklicuje (drugače kot pri zastaranju ). pravica do uveljavljanja ničnosti tudi ne ugasne, je večna.

Ničnost posameznih pogodbenih določil, klavzul, izjav, odpovedi ...

Zakon določa kot nične tudi posamezna pogodbena določila in druga dejanja. Nekaj zanimivejših:

- nična je izjava, s katero oškodovanec privoli, da mu nekdo stori škodo z dejanjem, ki je po zakonu prepovedano; primer: tudi če se A strinja, da mu B zlomi roko (huda telesna poškodba po kazenskem pravu), lahko kasneje od B-ja terja odškodnino (odškodnina) za škodo, ki mu jo je B povzročil s poškodbo;

- odpoved preklicu darilne pogodbe je nična; to pomeni, da se darovalec sicer lahko v darilni pogodbi ali kasneje zaveže, da darila ne bo preklical, a lahko kasneje kljub odpovedi veljavno stori prav to;

- nična so določila pogodbe o organiziranju potovanja, s katerimi bi bila odgovornost agencije izključena ali zmanjšana (je pa veljavno pisno določilo pogodbe, s katerim je vnaprej določena najvišja odškodnina, pod pogojem, da ni v očitnem nesorazmerju s škodo in da ne gre za telesne poškodbe ter da agencija ni ravnala naklepno ali iz hude malomarnosti);

- nično je določilo, s katerim avtor prenaša na drugo osebo moralne avtorske pravice ali materialne avtorske pravice na vseh svojih prihodnjih delih.