Pravni slovar Pravni slovar |
| Za prikaz želenih pojmov uporabite iskanje. | |
| Vsi pojmi | |
| Najdenih je bilo 148 pojmov. | |
| Stran: << 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 >> | |
| Pojem | Razlaga |
| Vstopna pravica | Pravica potomca, da deduje dedni delež, ki bi pripadel njegovemu predniku, kadar prednik ne deduje (ker je umrl pred zapustnikom, ker je dedno nevreden, ker se je odpovedal dedovanju v lastnem imenu).
Vstopna pravica obstaja le pri zakonitem dedovanju, ne pa tudi pri oporočnem. Primer: zapustnik je imel dve hčeri, od katerih je ena umrla pred zapustnikom in zapustila dva sinova (zapustnikova vnuka). Če ni drugih dedičev in zapustnik ni napravil oporoke, deduje polovico njegovega premoženja preživela hči, drugo polovico pa vnuka po umrli hčeri (vsak četrtino). |
Več o pojmu Vstopna pravica - kliknite tukaj! | |
| Zakonito dedovanje | Glej: Dedovanje |
Več o pojmu Zakonito dedovanje - kliknite tukaj! | |
| Zakonska zveza | Življenjska skupnost moškega in ženske. Njeno sklenitev, pogoje za veljavnost, pravne posledice in prenehanje ureja zakon. Za zakonca ima številne posledice, med drugim nastanek skupnega premoženja (skupno premoženje) in vzajemno dolžnost preživljanja.
Ker je z njo glede učinkov izenačena zunajzakonska skupnost, zakonska zveza izgublja na pomenu. Število sklenjenih zakonskih zvez v Sloveniji zato upada. |
Več o pojmu Zakonska zveza - kliknite tukaj! | |
| Zapustnik | Umrla fizična oseba (posameznik), katere premoženje (zapuščina) v trenutku smrti preide na njene dediče.
Če je zapustnik v času življenja napravil veljavno oporoko (oporoka, oporočitelj), dedujejo dediči njegovo zapuščino na podlagi oporoke (oporočno dedovanje). Če ni veljavne oporoke, dedujejo dediči zapuščino na način, kot to določa zakon (zakonito dedovanje). Če ni dedičev, postane zapuščina last Republike Slovenije. |
Več o pojmu Zapustnik - kliknite tukaj! | |
| Zapuščina | Skupek premoženjskih pravic in obveznosti zapustnika (zapustnik). Celotno zapustnikovo premoženje: stvari in pravice (npr. avtorska pravica, patenti ipd.) + vsi zapustnikovi dolgovi.
Ob smrti zapustnika zapuščina preide na njegove dediče. |
Več o pojmu Zapuščina - kliknite tukaj! | |
| Zastaralni rok | Čas, ki mora preteči, da dolžnikova obveznost zastara. Določa ga zakon.
Splošni zastaralni rok je 5 let, zakon pa za posamezne vrste obveznosti določa še posebne zastaralne roke. Glej tudi: Zastaranje |
Več o pojmu Zastaralni rok - kliknite tukaj! | |
| Zastaranje | Pravno dejstvo, ki ima za posledico, da upnik od dolžnika ne more več zahtevati izpolnitve dolžnikove obveznosti (vendar pa sama dolžnikova obveznost ne ugasne; če dolžnik izpolni zastarano obveznost, tega, kar je dal, ne more zahtevati nazaj).
Zastaranje nastopi, ko preteče z zakonom določen čas, v katerem bi bil upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti (zastaralni rok). Zastaralni rok je pri različnih vrstah obveznosti različen; splošni zastaralni rok je 5 let. Če želi upnik izkoristiti ugodnost, ki mu jo daje zastaranje, se mora nanj izrecno sklicevati. Če se ne, sodišče zastaranja ne sme upoštevati. |
Več o pojmu Zastaranje - kliknite tukaj! | |
| Zastavna pravica | Pravica zastavnega upnika, da se, če dolžnik ne izpolni svoje obveznosti do njega (npr. ne vrne dolga, ne plača kupnine ipd.), poplača iz zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Zastavna pravica je torej sredstvo za zavarovanje terjatev, saj zmanjšuje tveganje za upnika, da dolžnik ne bo izpolnil svoje obveznosti do njega.
Zastavitelj lahko da predmet v zastavo za svoj ali za tuj dolg. Zastavijo se lahko premičnine, nepremičnine, vrednostni papirji in pravice (npr. avtorska ). Zastavna pravica na nepremičninah se imenuje hipoteka. Nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Hipoteka ni ovira za razpolaganje z zastavljeno nepremičnino - lastnik jo lahko proda ali obremeni (npr. ustanovi novo hipoteko, odda v najem). Če zavarovana terjatev ni plačana, mora upnik s tožbo zahtevati, da se zastavljena nepremičnina proda. Če pa je bila hipoteka sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, se lahko nepremičnina proda takoj. Zastavna pravica ne premičninah (imenovana tudi ročna zastava nastane, ko zastavitelj na podlagi zastavne pogodbe izroči zastavljeno nepremičnino v posest upniku. Mogoč je tudi dogovor, ki pa mora biti sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, da zastavitelj obdrži zastavljeno premičnino in jo lahko še naprej uporablja (neposestna zastavna pravica). Za nekatere vrste nepremičnin (motorna vozila, oprema, živali) je vzpostavljen register neposestnih zastavnih pravic. |
Več o pojmu Zastavna pravica - kliknite tukaj! | |
| Zastavna pravica na nepremičnini | Glej: Zastavna pravica |
Več o pojmu Zastavna pravica na nepremičnini - kliknite tukaj! | |
| Zastavna pravica na premičnini | Glej: Zastavna pravica |
Več o pojmu Zastavna pravica na premičnini - kliknite tukaj! | |
