Skip to content

Pravo za telebane - največji slovenski pravni portal

hitri pravni nasvet


Domov arrow Pravni slovar

Pravni slovar

Za prikaz želenih pojmov uporabite iskanje.

Se začne z Vsebuje Točno ustreza
Vsi pojmi
Najdenih je bilo 148 pojmov.
Stran: << 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15
Pojem Razlaga
ZaznambaEden od glavnih vpisov v zemljiško knjigo (poleg vknjižbe in predznambe).

Z zaznambo se v zemljiško knjigo vpisujejo pravna dejstva, ki se nanašajo na nepremičnino (npr. vložitev tožbe glede nepremičnine - zaznamba spora ali sklep o izvršbi na nepremičnino - zaznamba izvršbe) ali na imetnika pravic na nepremičnini (npr. odvzem poslovne sposobnosti lastnika ali začetek stečaja).

O dovolitvi zaznambe odloča zemljiškoknjižno sodišče na podlagi listin, ki dokazujejo nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa (npr. sklep o začetku stečajnega postopka, tožba v pravdnem postopku).
 
Več o pojmu Zaznamba - kliknite tukaj!

Zbirka listinZbirka, v kateri se hranijo listine (npr. pogodbe), ki so bile podlaga za vpis pravic ali pravnih dejstev v zemljiško knjigo.
 
Več o pojmu Zbirka listin - kliknite tukaj!

ZDRZakon o delovnih razmerjih; http://www.pisrs.si/predpis.aspx?p_rD=r00&p_predpis=ZAKO1420
 
Več o pojmu ZDR - kliknite tukaj!

Zemljiškoknjižno dovoliloIzrecna pisna nepogojna izjava osebe, katere pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo.

Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti notarsko overjen.

Lahko je del pravnega posla (pogodbe) ali samostojen zapis.

Zahteva, da mora iti za nepogojno izjavo, pomeni, da dovolila ni mogoče oblikovati na način, da se dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, "ko bo kupec plačal kupnino", "pod pogojem, da bodo poravnane vse obveznosti iz pogodbe" ipd. oziroma je takšno dovolilo neveljavno.
 
Več o pojmu Zemljiškoknjižno dovolilo - kliknite tukaj!

ZPIZZavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

http://www.zpiz.si
 
Več o pojmu ZPIZ - kliknite tukaj!

Zunajzakonska skupnostDalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze. Pogoj za njej obstoj je, da morebitna zakonska zveza med njima ne bi bila neveljavna: tako npr. ne more nastati zunajzakonska skupnost med bratom in sestro ali med poročeno žensko in (samskim ali poročenim) moškim.

Zunajzakonska skupnost ima za partnerja na področju družinskih razmerij (to je glede skupnega premoženja, skupnih otrok, medsebojne dolžnosti preživljanja itd.) enake pravne posledice kot zakonska zveza. Na drugih področjih ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa (taka izenačitev denimo obstaja na področju dedovanja).

Splošno razširjeno, a zmotno prepričanje je, da "dalj časa" pomeni 3 leta. Obstoj zunajzakonske skupnosti se presoja od primera do primera, pri tem pa je pomembno, da med partnerjema obstaja enaka čustvena in življenjska vez kot med zakoncema. (Zgolj sostanovalca različnega spola v najeti sobi npr. nista zunajzakonska partnerja).
 
Več o pojmu Zunajzakonska skupnost - kliknite tukaj!

Zunajzakonska zvezaGlej: Zunajzakonska skupnost
 
Več o pojmu Zunajzakonska zveza - kliknite tukaj!

Škoda1. Premoženjska škoda: zmanjšanje premoženja (navadna škoda) ali preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček).

2. Nepremoženjska škoda: povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu fizični osebi (posamezniku) ali okrnitev ugleda pravne osebe.

Zgolj zgoraj naštete oblike škode so pravno priznane škode. Izguba časa, nezadovoljstvo, razočaranje in podobno sami po sebi niso pravno priznane oblike škode (lahko imajo za posledico katero od pravno priznanih oblik škode, ni pa nujno).
 
Več o pojmu Škoda - kliknite tukaj!




-> V znanju je MOČ <-

Vpišite veljavni email in prejeli boste uporabne pravne nasvete
Email:





Pravni strokovnjaki

Spisek odvetnikov

Iskanje po spletni strani

Prijava






Pozabljeno geslo?
Registrirajte se


Ključne besede