Terjatev | (Upnikova) pravica, da zahteva izpolnitev obveznosti (od dolžnika, od poroka), pri čemer država (pravni red) upniku garantira, da bo ob določenih pogojih dolžnika, ki ne bi hotel izpolniti obveznosti, k temu prisilila (izvršba).
Obstoj terjatve še ne pomeni, da bo upnik dejansko dosegel izpolnitev dolžnikove obveznosti: terjatev lahko zastara, v izvršilnem postopku se lahko izkaže, da dolžnik nima premoženja, iz katerega bi se upnik lahko poplačal, ipd.
Terjatve so (enako kot druge pravice, npr. avtorske) načelno prenosljive. Upnik jo na tretjo osebo prenese s cesijo (pogodba o odstopu terjatve, pogodba o prenosu terjatve, pogodba o odkupu terjatve). |
Pravni slovar 
