Vprašanje: Žena, s katero sva poročena 5 let, ima iz prejšnjega zakona tri otroke, skupaj imava še enega, ki je star 4 leta. V času najinega zakona ona ni imela nobenih prihodkov (brezposelna, vendar pravica do prejemanja nadomestila na zavodu že potekla), vse sem plačeval jaz. Kupila sva hišo, ki je še pod hipoteko. Lastnika hiše sva jaz in tašča, vsak pol. Kaj se zgodi s hišo v primeru ženine smrti? Ali lahko ženini otroci iz prvega zakona po njeni smrti zahtevajo nujni delež, tudi če se mu z notarsko overjeno izjavo odpovejo. Ali je bolje, da hišo napišemo na najinega otroka?

Odgovor strokovnjakov HPN: Spoštovani, v nadaljevanju podajamo strokovno pravno mnenje glede dedovanja otrok iz prvega zakona ter glede predmeta dedovanja (obsega zapuščine).

Za začetek je potrebno povedati, da imajo otroci iz prvega zakona, že žena ne napiše oporoke, pravico do zakonitega dednega deleža, in ne zgolj do nujnega (nujni znaša pol zakonitega; zakoniti torej predstavlja dvakratnik nujnega deleža). Če predpostavimo, da ste v trenutku ženine smrti živi še vi in vsi njeni otroci (trije iz prejšnjega in eden iz sedanjega zakona), potem dedujete njeno premoženje po enakih delih, torej vsak dobi 1/5 njenega premoženja.

Dednemu deležu, ki bi dediču pripadel po smrti prednika, se je mogoče odpovedati, o čemer mora biti med prednikom in potomcem sklenjen poseben sporazum v obliki notarskega zapisa (ne zadostuje zgolj notarska overitev podpisov na sporazumu!). Če ženini otroci iz prvega zakona z ženo sklenejo tak sporazum, po njeni smrti iz njenega premoženja ne morejo zahtevati ničesar, saj nimajo pravice do dedovanja. Seveda pa je sklenitev sporazuma stvar njihove svobodne volje in jih pravno gledano k sklenitvi ni mogoče z ničimer prisiliti.

V primeru „prepisa“ hiše na vajinega skupnega otroka (domnevamo, da z darilno pogodbo), bi se temu otroku podarjeno premoženje vštelo v dedni delež, kar pomeni, da od ženinega premoženja ne bi prejel ničesar več ali bi prejel sorazmerno manj od ostalih (odvisno od vrednosti nepremičnine in celotnega ženinega premoženja ob smrti). Če bi bili zaradi darila prikrajšan nujni dedni deleži ostalih otrok, bi ti lahko zahtevali, da skupni otrok darilo vrne (ali nadomesti njegovo vrednost), in sicer do zneska, ki bi ustrezal njihovim nujnim deležem, torej delno ali v celoti (spet odvisno od vrednosti).

Za konec se nam zdi potrebno omeniti še, da je predmet dedovanja po ženi lahko samo njeno premoženje, to je njeno posebno premoženje (premoženje, ki ga je pridobila pred sklenitvijo zakonske zveze ali v času zveze, vendar tega v času zveze kako drugače kot z delom, npr. z darilom, dedovanjem) in njen delež na vajinem skupnem premoženju. Ženin delež na skupnem premoženju je glede na vaš zapis verjetno precej majhen, ker je majhen tudi njen prispevek k skupnemu premoženju; čeprav opozarjamo, da se kot prispevek k skupnemu premoženju ne štejejo le denarni prispevki (plača, pokojnina itd., pač pa tudi delo, skrb za otroke, za gospodinjstvo ipd.). Tako je povsem mogoče, da hiša sploh ne bi spadala v ženino premoženje ob smrti (razen če seveda tašča umre pred ženo in žena deduje njen solastniški delež ali njegov del).

V upanju, da smo razjasnili vašo pravno situacijo, vas lepo pozdravljamo!

Pravozatelebane - Hitri pravni nasvet

Nazaj na opis storitve