Če dolžnik noče, da bi sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine (računa, fakture), postal pravnomočen (in bi banka npr. blokirala dolžnikov TRR), mora zoper njega vložiti ugovor, praviloma v 8 dneh od prejema sklepa. Ker se v zvezi s tem ugovorom in njegovimi posledicami pojavlja precej ugibanj in napačnih informacij, podajamo kratek pregled.

Ugovor zoper sklep o izvršbi je sredstvo, s katerim lahko dolžnik:

• prepreči, da bi se upnik iz njegovega premoženja poplačal za terjatev, ki ne obstaja, je zastarana (zastaranje), je bila že plačana, je preveč zaračunana ipd. Pri predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine (ki se vloži elektronsko, preko spleta) upnik namreč zgolj zatrjuje, da ima zoper dolžnika neko terjatev, ki je izkazana z npr. izdanimi računi, ne da bi moral (in ne da bi mogel) te listine priložiti predlogu, kar pomeni, da si lahko upnik terjatev tudi izmisli;
• prepreči, da bi upnik na hiter način prišel do poplačila terjatve, ki dejansko obstaja. 

Ugovor preprečuje pravnomočnost sklepa - pod določenimi pogoji

Predvsem mora biti ugovor pravočasen. V večini primerov je rok za ugovor (razviden tudi iz pravnega pouka sklepa o izvršbi) 8 dni, pri tem pa opozarjamo, da se v rok štejejo vsi dnevi, vključno s sobotami, nedeljami in prazniki.

Druga pomembna zahteva je, da je ugovor obrazložen, to je, da dolžnik v ugovoru (in ne morda v kakšni kasnejši vlogi) navede dejstva, s katerimi utemeljuje ugovor, in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje ta dejstva. Navedena dejstva morajo biti taka, da - ob predpostavki, da so resnična - preprečujejo izvršbo. (Primer: dolžnikov argument, da je imelo blago, ki mu ga je dostavil upnik, napake, samo po sebi ni dejstvo, ki preprečuje izvršbo. Dolžnik bi moral ob tem navesti vsaj še to, da je upniku pravočasno(!) sporočil/reklamiral napake ter kot dokaz priložiti kopijo takega sporočila.)

Dolžnik lahko v ugovoru navede tudi, ali sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali delno. Če se o tem ne izjavi, se šteje, da ga izpodbija v celoti. 

Razveljavitev sklepa o izvršbi in napotitev na pravdo

Izvršilno sodišče na podlagi pravočasnega in obrazloženega ugovora, za katerega je v postavljenem roku plačana sodna taksa, sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in opravljena izvršilna dejanja, zadevo pa odstopi v reševanje pristojnemu sodišču.

Sodišče mora(!) ravnati na opisan način; to ni njegova pravica, diskrecija ali želja škodovati upniku. To mu nalaga zakon. 

Postopek, ki sledi, je klasičen pravdni postopek, v katerem mora upnik dokazati, da ima zoper dolžnika terjatev, ki še ni bila plačana. Če je upnik v njem uspešen, sodišče prvotni sklep o izvršbi obdrži v veljavi, kar pomeni, da mora dolžnik plačati tisto, kar mu je bilo naloženo s tem sklepom (najverjetneje pa tudi stroške pravdnega postopka).

Ugovori dolžnikov - nočna mora upnikov

Mnogi upniki se primejo za glavo, ko ugotovijo, da lahko dolžnik dokaj enostavno (in tudi z lažmi) zavleče postopek, med katerim bo morda celo prišlo do stečaja ali likvidacije.

Ogorčenje je razumljivo, kljub temu pa je potrebno opozoriti na nekatere vidike: 

• ves čas postopka tečejo zamudne obresti in pravdni stroški, ki jih bo v primeru upnikovega uspeha moral plačati dolžnik;
• zanikanje obveznosti lahko pomeni kaznivo dejanje poslovne goljufije;
• sodišče ima na eni strani upnikovo trditev o obstoju terjatve in verodostojnih listin, na drugi strani pa dolžnikovo izjavo, podkrepljeno s (predlaganimi ali priloženimi) dokazi;
• krivda, če lahko govorimo o njej, je na zakonodajalcu.